petek, 28. december 2012

Moč treh surovih krompirjev

Torej namen je bil, da se malo prečistim. Ob koncu leta se to res spodobi, tako pravijo vsi strokovnjaki in jedvastrokovnjaki; in še posebej čiščenje priporočajo ob koncu tako posračkanega leta, kot je bilo 2012 zame.

No, pred kakim mesecem dni sem obiskala ljubo prijateljico in mi je samo na hitro omenila kuro s sokom surovega krompirja. Ta ideja se je očitno enemu od mojih 16-ih zdela prekrasna, saj se mi je prva prikradla v misli, in to še preden sem izvedla desant na google, da si kaj prečiščevalnega preberem in zapišem in izvedem. Ker je bilo pograbiti lastno misel privlačneje kot klikati, je odločitev padla, še preden je številka 11 izrekla: "Striti, ma que te sta pasando?"

Alora smo se šli sočenje: trije surovi in lepi(!) krompirji, sokovnik in jaz. To fazo smo suvereno obvladali in hitro prešli na drugo, v kateri je šlo predvsem za pitje kakih 2 dcl soka.

Tretja, četrta, peta in morda še več teh faz je bilo skorajda identičnih. Imele so svojo podstat - v približno dveh urah po fazi dve se je v moj neprečiščeni telešček prikradla velika temperatura. Taka, res velika in debela - okoli 40 stopinj. Sledilo je potenje in slabost. Bila je to neverjetna slabost,  ki bi jo dovolj pompozno lahko napovedal samo pokojni Trontelj in s katero se lahko kosam z vsemi mornarji začetniki, ki naivno na svoji prvi plovbi posežejo po pečenih piškah, majonezi, ostrigah in vse to potem dodobra zalivajo s prežvečeno rumkolo.

Slabost se je v telesu nabreknila, nato pa z vso silo razbesnela v smeri od želodca proti ustni odprtini. Telo je seveda kar samo poletelo - podobno kot un, ki je v risankah govoril: "Kidaj nalijevo!", proti straniščni školjki. In tam ostalo do bonace. Bonaca je bila več kot petkrat lažna, kakopak(!), tako da sem zadnji polet proti WC školjki opravila res betežno in z nobenim velikim zanosom.

Po tem zadnjem izletu mi je mrak padel na oči in na razrvano sceno. Med spanjem pravičnega se je začel reset - treba je bilo skupaj sestaviti vseh 16 osebnosti, ki so jih trije krompirji razturili in pognali v bogve katere luknje telesa in duha. Zato je moral trajati. In je.

Ko smo se zbudili, smo se počutili res prečiščene, temperatura je šla pa-pa, nisem pa sigurna, da bi to kuro še komu kdaj priporočala.

(vir: 63angel.blogspot.com)
In kje je bil kiks? V detajlu seveda. Sok surovega krompirja je treba precediti skozi gazo. Večkrat, ker ne smeš popiti tistega škroba. Razen če ti je do tega, da DJ Umek obišče tvoj želodec.

sreda, 26. december 2012

Božično (s)prehajanje

(vir: myspace.com)

Včeraj sem šla na svoj zdaj že redni večerni sprehod, ki so mi ga dohtarji kot hrbteničarki naložili. Ker nisem samo hrbteničarka, ampak tudi kolenčarka, morajo biti površine, kjer lahko delam svoje sprehodavske podvige, ravne.

Ravne so tudi ulice v mestu, kjer živim. In tako lepo hodim sem in tja, roke mi plapolajo, poskušam biti ravna, kar se le da, ker so mi diagnosticirali, da preveč gravitiram na desno. Na desno, jast, si morš mislit.

Kakor koli, drobim na božični večer po asfaltu, diši po fenu, pa dohitim dva ležerna mulca. Ocenila sem, da sta bila stara od 17-20 let.

Nismo bili dolgo skupaj, po 43 sekundah sem ju prehitela, ker pač zmorem. Yes, I can!
Njun dialog vsebinsko ni bil bogvekaj, se mi je pa potem zdel blazno smešen.

Šlo je pa takole:
A: "Ej mudel, jst se sploh več ne spomnem,  kwa smo se učer pogovarjal."
B: "Ej stari, jest tud ne, majkemi."
(smeh stirnjanja)
A: "Mudel, a smo se pol kej zmenil za dons?"
A in B istočasno prasneta v smeh. Strinjanja, itak, mudel.

No, in tako si predstavljam, se dan po seji Državnega zbora pogovarjajo tudi naši poslanci. In se smejem ko pečena piška. Pol me pa mal stisne. Banda hudičeva.