peza slave

težka je, priznam ...

ana mi je dala tudi par nasvetov.
teh se ne branim. vir: ?

ana z bloga đuboksblogs je ocenila, da sem ji dolžna par odgovorov. in sva se dogovorili, pogovorili. s tipkovnice na tipkovnice. bilo je strašno fajn, spili sva vsaka svoj kofe - no, ona je čaj - vmes sem dobila še podjetniško svetovanje. ona je zganjala neke gospodinjske fore, ki nimajo perspektive. in je minilo. še zdaj ne vem, kakšne barve oči ima. takla mamo zdej.

ps: na koncu mi je ostro postregla z informacijo, da intervjuja z widro wando ne bo. kar tako. na grobo. ker ga enostavno ne more biti. menda.

eh, vedno si želim nemogoče stvari.

sicer pa sem dragemu včeraj očitno namigovala, naj me vendarle kdaj preseneti. peljala sva se v avtu, počasi. tako kot se vozi med ležečimi kopsi. kar naenkrat pa pospeši in sunkovito zavije na desno, da me je vrglo v njegovo ramo, vranico sem medtem skoz okno videla leteti. ko sem bila ravno tam, sem ga še objela. saj še vedno zna. mojmoj.