sobota, 31. januar 2009

zaposlimo

zaposlim
osebo za vodenje evidence vseh stritijevih napakic, napak, velenapak, površnosti, zgrešenih potez in nepremišljenih besed.
njegova ključna naloga bo, da ga nauči, kako se iz njih kaj naučiti.
nujen a ne zadosten pogoj za pridobitev delovnega mesta bo tudi ta, da mu dopove, da bežati ni isto kot reševati.
veselimo se vlog s kratkim življenjepisom in fotografijo.

sreda, 21. januar 2009

ko želj ni cccc

na dan zaprisege ameriškega precednika sem si zlomio koželjnico. desno.
pa kaj nej rečem?
a se vidi, da tipkam z levo in bl počas? a se vidi obup v mojih očeh?

sobota, 10. januar 2009

pattern, pater, pater noster

(vir: gugl)


bemti pa vzorci:

A: "a me ti poslušaš?"
B: "Ja ... Ne... Kaj? čak, ne me motit, copy-pastam fotke. občudujem prenos. listek nikol ne prileti na destinacijo v enakem položaju. 3 minutes remaining ... noro."


(vir: Najini mostovi)

nedelja, 7. december 2008

en cajt traja, da dobiš svoj kofe s smetano


Ta teden sem se izobraževala. ne sprašuj iz česa. povem samo, da zdaj vem, da knjigo lahko obdelamo na 1000x(najmanj8) načinov in da so ljudje, ki to z ljubeznijo in vnemo počnejo.
no, jaz ne toliko.
po celodnevnem sedenju in ukazovanju računalniku ter škiljenju proti predavatelju in rotenju, naj za božjo voljo neha govorit v latovščini, sem se seveda odločila, da grem na kratek sprehodič. da je to nuja za rebalans.
in sem šla na naravoslovno učno pot. ta me je pripeljala na piramido, ki se dviga nad mestom. tja vodi talno osvetljena pot, ki se vije med vinogradi nevemkatere trte. ob njej je zid iz najstarejšega gradbenega elementa - naravnega kamna. notri ni nobene fuge, malte, kamni so samo naloženi in tako živijo in se premikajo skupaj s hribom, njegovim nabrekanjem in upadanjem.
ta naravni zid je tudi življenjsko okolje nekim kuščarjem zelene barve. zdaj tudi vem, da imamo v Sloveniji 21 vrst plazilcev in da so prav vse ogrožene. vinogradi imajo idelano lego, saj so obrnjeni proti jugu, nagnjeni pa mestoma tudi 55 stopinj. kolk je to, vem iz prekladanja svoje osebe po snežnih kuclih slovenije - uglavnem, to je za smučat težko, če je trdo - recimo kačji jezik nekje v martuljkovi skupini ima 50, pa sem skor dušo izgubila od strahote...(distrakcija) torej - naklon je kar velik.

malo pod vrhom se obregneš ob hrastov gozd. hrast je tak tipičen slovenc, zvit in trdoživ in kumrn in starikav. tudi v pesmah slovenceljne primerjajo z njim, samo da tam pravijo tem lastnostim klenost. vsaj mislim da. zdaj recimo vem, da obstajata hrast dob in hrast gruden/greden(ma ne spomnim). eden je poletni drugi pa zimski. njegov les je dober predvsem za sode in ladje. pa še kaj.
Piramida je bila najprej grad. baje iz rimskih časov. ker je bilo težko prit do njega (pazi - naklon), je bil dober za obrambo tudi, na primer pred turki in verjetno še kakimi plemeni izrazitih nosov. potem je bil podrt, na njegovem mestu so sčasoma zgradili piramido (tudi avtohtona slovenska vrstA :)), pa so tudi to podrli. potem je bil cigumigu z lastniki in danes je tam kapelica svete marije (al kaj, ne vem več).
gorgrede sem srečala srno in mamo, ki mi je rekla da imam mlado telo in naj obrnem, ker je gor nek fant. hmmm.

seveda nisem obrnila, ampak sem naravoslovno učno pot nadaljevala. najprej po travniku, potem pa v gozd - bukov. tam so bile tudi table, na katerih je najverjetneje kaj pisalo, ampak ne vem kaj. bila je namreč tema, ura je bila 5.
seveda nisem obrnila. med tavanjem sem se naučila, da so tudi tam že prestavili uro in da je ponoči v gozdu res temno. še posebej, če ga ne poznaš. in sem prišla po določeni časovni distanci ven iz šume. pri nekem ribniku, kjer se je spet videlo marsikaj. tam so opisovali netopirje in njihovo veliko slušno sposobnost -eho.... (nekaj).
potem pa v mestni park, pa v pekarno po nekaj dobrega, na kofe in v hotel. noge so bile ožuljene, ker je sprehodek trajal 2h in ne pol, kot sem zastavila. obuta sem bila v bulerje, ki so zdaj čisto umazani. nekajkrat sem zarila v povsem slovensko blato, pomešano z listjem.
ti bulerji so moje edino aktivno službeno obuvalo. drugo vse leži v omari in joče.
ključno vprašanje pa se glasi:
v katerem mestu sem bila?
odgovore pošljite na Zavod za varstvo službenih čevljev, mokronog 23.
nagrada:
izobraževanje, na katerem lahko sediš poleg mene in mojih velikih 15. ti so na levi.
obetamo si navala 10 million hits and overload of webpage, tako kot se je zgodilo europeani.


sobota, 29. november 2008

Hvala za rože

vir: BRAIN


Bush-turkey je avtohtona in zaščitena avstralska žival, ki pa ni prav priljubljena. Nima prav nobene kulture - kmetje in kvazi-kmetje (mestni kmetje) se pritožujejo, da jim na vrtovih vse razrije, polomi vse pred sabo, poruva in umori rastline, za sabo pušča malodane minsko polje. En nn Mr. Aussie:" When I had a more thorough look around the garden I realised that virtually everything I had planted in the last two years had been uprooted. "
In ker mu to ni všeč in sam nič ne namudri, uvidi, da je potrebna akcija: "Seeing a lot of hard work undone I went to consult my friend over the road."
No, s sosedom se strinjata, da je zadeva pereča. Nastavljata mu "dummy predators" v obliki gumijastih pitonov. Ampak bush-turkey ne šljivi kač, sploh pa ne gumijastih. Ker je to kompleksna zadeva, se lotita iskanja vzrokov za njegovo obnašanje. Ugotovita, da v bistvu nista ziher, ampak vsi kazalniki kažejo na njegovo požrešnost. Ne lačnost, požrešnost - še posebej v slast mu gredo neavtohtone mlade rastline. Zelo sta zaskrbljena in zaključita, da "whatever the impetus, its behaviour with respect to young native plant seedlings frequently leads to damage if not mortality."
Iztrebiti ga ne smeta, ker je zaščiten. Bush-turkeyeva morebitna vloga pri ravnovesju vesolja ostaja nedefinirana, zato zakon pravi, da "eradication is inadvisable".
Ma ne vem, zakaj mi je prišla ta zgodba na misel ob gledanju poročil, ki so omenjale včerajšnji praznik v ZDA. Res mi je neznanka.







torek, 18. november 2008

frut of d veđtebl


točka 1:

marsikdo in marsikdaj se je že obregnil(-a) ob to, da imam blog. od tistih, ki to sploh vedo. marsikdo namreč ne ve, ker jim ne povem. marsikomu dol visi.

enim pa ne - in marsikomu od teh slednjih ni šlo skupaj blog pa jast. in sem slišala take:

- zakaj je tega treba.
- kaj ti to prinese.
- ali hoćeš biti slavna.
- nisem vedu, da se ti tud taka.
- pa zakaj.
- v čem je fora.
- pa da ne naštevamo enakih vprašanj ;)


vse tiste marsiktere zdej gledam na fejsbuku. in jih sprašujem:

- zakaj je tega treba.
- kaj ti to prinese.
- ali hoćeš biti slavna/-en.
- nisem vedela, da se ti tud tak(-a).
- pa zakaj.
- v čem je fora.


točka 2:

zadnjič sem se peljala proti svoji ljubici. šlo je počasi, bila je pač nedelja, ko na cestah frirajdajo upokojenci in bog zapove s l o w m o t i o n.

no, in tam je bilo ob cesti parkirišče in ob njem na steni napis:

dovoljeno za sadje in zelenjava.

parkirišče je zevalo. sadje in zelenjava je bila vsa na cestah to svetlo nedeljo.

pred mano je furala ena zaripla baročna češplja s preperelo suho figo namesto las.