četrtek, 8. oktober 2009

marketing po kamniško


zadnjič je v Delu pisalo, da je novi direktor družbe Velika planina na novo zastavil strategijo promocije in vnesel nov veter v vegasta jadra stare lepotice.

baje bo od zdaj naprej tudi vsak 'sprevodnik' (sicer ne vem, kako se reče tipom, ki vozijo gondolo - recimo Janez Požen) moral doprinesti k vrhunski turistični ponudbi Velike planine. in to kar med potjo - poleg tega, da bodo vozili gondolo, bodo od Kamniške Bistrice do postaje na Šimnovcu tudi subtilno prepričevali na milijone pwanincov, da je planina nad Kamnikom res 'd plejs tu bi'.

word of mouth. nikej, res dobra marketing poteza. potniki bodo marketing strokovnjakom, Jožetom Poženom, lahko ušli samo, če se bodo jeli vreči z gondole. u vazduh.

verjetno bom zdajle komu naredila strašno krivico, ampak ker je tole tule moj blog in pljuvalnik obenem, sprejemam odgovornost ...

na skok v prazno bo pomislil marsikdo, če bodo za zgoraj omenjene marketing specialce imenovani frajerji, ki so tam delali kakih 10-15 let nazaj. takrat smo tam malodane imeli mesečno vozovnico in jih poznam skoraj vse.

njih se je vohalo od stahovice dalje. sladkoostri vonj žganja. ti so imeli že ob 7h zjutraj bisere v očeh. s tem, da se še rdečica od prejšnje noči ni polegla v rumeno. kapilare na vratu so bile večinoma popokane. lasje so nosili mastne in so bili ponosni na to. pravili so, da je to naravna danost. če so videli žensko, so se čutili dolžne, da ji povedo kak milijonkrat prežvečen seksi vic o joškah in tičih. široko so se smejali lastnim šalam.

ni treba ponavljat, da le-ti takrat niso kazali prav nobenega spoštovanja do nikogar razen do polne steklenice. ni bilo čutit nekega zagona, da bi te navdušili za lepote tam okoli. nobenga tapravga človekoljubja. človek je imel nasprotno včasih občutek, da ne vedo točno, kam gremo, drugič pa, da si jim ti tam z rukzakom smrtni sovražnik. ker te mora prepeljati čez vse tiste ride in ovinke do cilja.

in kako, bohpomagej, bodo zdej ti ostareli trhleni pijančki delali promocijo?
to bi rada vidla. in tud bom. se bom spravla na gondolo polna pričakovanja. odvrgla bom vse grde misli.

res upam, da bodo dokazali, da se grdo motim.

nedelja, 4. oktober 2009

ko rumeno zamrzne

pet ribic plava na rumeni podlagi.
podijo se za hrano, ki je bledo modre barve.
tudi ena ribica je modra. modrec. vse ostale so črne.
rada opazujem njihovo gibanje.
nikoli ne vem, kam bod odplule. pa vendar me nikoli ne presenetijo. noro ...
še malo pa se bom vprašala, kam gredo, ko rumeno zamrzne.
ali pa kdo jim meče hrano in zakaj se mu tresejo roke.
in ali ribe sploh znajo pljuvati?!
in da če ko. vem, da ni lepo veznikov skupaj metat.

petek, 2. oktober 2009

izbira osvobaja

ta teden imam dopust. čakala sem ga celo poletje.
1: v soboto (ki pride za petkom, zadnjim delovnim dnem) sem zbolela. zdravnica pravi, da imam izčrpanost. počivat. jest. počivat. jest.
2: druga varianta tega dopusta je predvidevala malček drugačen scenarij: po tej sem že 6 dan v zahodnih zahodnih julijcih in sem prehodila že boga in pol. in nisem tečna. niti najmanj.

dobro, da imam dve varianti. dobro je imeti izbiro.

četrtek, 24. september 2009

da ne pozabim čez 50 let

... zadnjič sem na Iztoka Mlakarja sem pozabila. On je car. on zna preproste resnice sveta spravit v poezijo, jih zaviti v melodijo. vanjo te ovije in ti je lepo in te boža. potem pa potegne s tebe toplo dekco melodije in ostaneš sam z besedami, ki so medtem zaživele v tebi novo življenje. in ki so včasih grenke, drugič pač ne.
rešpekt.

če to bere :), ga prosim, naj me pokliče in mi zapoje vandimo.

nedelja, 20. september 2009

on je moški

gloss, cosmopolitan, elle, nova, lady in tako naprej. revije, ki jih ne kupujem, ampak kadar koli imam priložnost, jih pa le preberem. sem kot kadilec, ki ne kupuje cigaret in misli, da ne kadi.

zadnjič sem šla na kavo s smetano, dvema prelivoma in kokosovim posipom in poleg prebrala članek o tem, kaj moram vedeti o moških. ja, mislim, da je članek nosil celo tak nekonvencionalen naslov a la "8 stvari, ki jih morate vedeti o moških".

pa dejmo prebrat, sem si rekla. bom zgledala, ko da mam kak razlog, da sem tam na kavi sama. tja grem vedno sama in vedno nekaj berem in glumim, v bistvu pa tam čičam zgolj in samo zaradi interakcije smetane in kave, ki je slastna ko sam satan.

čeprav so članki iz predprejšnjega odstavka res res pogosti in redno viham nos nad kalupljenje, sem pri branju zopet ugotovila, da sem jaz ženska in da je on moški.

iskreno lahko rečem, da mi je pomagal.

bemtiš, kmalu še bentit ne bom mogla več. bemtiš.

torek, 8. september 2009

parental advice

kaj naj bi se z najstniki zgodilo pri dvanajstih letih? kako so jih to sprogramirali - od tega leta naprej jim namreč na FOX LIFE ne odsvetujejo več nadaljevanke Grey's anatomy.

nimam pojma, ampak nekaj mora biti na tem.
tudi striti je bila pri 12-ih izjemno srečna, ker se je lahko peljala v avtu na sovoznikovem sedežu in ne več zadaj.

pred tem pa O ne, šeri:


not recommended to persons under the age of twelve.

četrtek, 3. september 2009

toten hozen bluz

totalitarizem gor totalitarizem dol.

mi smo za vi niste za vi ste naši mi pa ne vaši oni so njihovi mi nismo skupi naši so tu vaših sploh ni blo tam kjer bi morali bit ko je bil čas za naše in vaše da smo vsi mi in vi naši.

narod je že zmatran.
poleg tega eni ne vemo, kakšen okus ima naši.