a ni čudn

zakaj me šef vedno pokliče na razgovor o novih i još boljih radnih zadatkih v petek u 15.03?
a ne more enga že po defaultu depresivnega ponedeljka izbrat?
bi me neskončno razveselio.

dediščina

v iskanju izgubljenega časa sem se zalotila, da gledam prispevek, ki ga je za Kamničan.si pripravil nadebudni novinar ob uvodni prireditvi v 26. Svetovno prvenstvo v gorskih tekih. to bo letos septembra potekalo na Veliki planini in bo hkrati snedlo tek na Grintovec. Ob uvodu v športno dogajanje je OŠ Stranje v sodelovanju z občino, organizatorjem tekov in nekaj lokalnimi kulturniki otvorila fotografsko razstavo Velika planina skozi čas in ob tem priredila pravi spektakel.

seveda, velika planina je čarobna in skriva polno naravne in kulturne dediščine in mestoma težje razumljivih navad (pastirji so iz sira/skute oblikovali žensko dojko in jo podarjali izvoljenkam ob dvorjenju :/).

meni najintrigantnejši primerek žive kulturne dediščine, ki se le malo spreminja in se zares prenaša iz roda v rod v neokrnjeni obliki, pa so prireditve, proslave - dogodki v organizaciji OŠ Stranje.

lokacija: telovadnica OŠ Stranje

scena:
- tapeta, bela - na njej iz kolaža naslov prireditve - cvetje random po prostoru.
- otroci v majicah enake barve nujno (če je zima, dolgi rokavi - bluza/srajca - če je drug letni čas, t-shirt).
- gostje na gosto nafilani na 20 kvadratnih metrov.
- stoli leseni.
- otroški zborček- je del stalne scene.

govorci
- med njimi nujno 2 šolnika, vsaj en izmed njiju mora biti politično aktiven.
- tokrat nas je počastil tudi presvetli in prepiti župan SmolNIKAR(ga še 1x izvolt).
- organizator gorskega teka, ki si je v paniki pozabil zatlačiti srajco za hlače in zapeti rekelc. lepo je prebral ženin govor.
- pevec, ki zapoje kako himno - tokrat je bila posvečena gorskim tekom (!) - sicer znani pivec.
- stranjski pihalni kvartet - sicer znani pivci. so pa redno pri maši.
- medtem ko so otroci stilsko uniformirani in poenoteni, je za govorce popolno pomanjkanje smisla za oblačenje predpogoj za uvrstitev v program.

detajli
zborček je res monolitski umotvor zborovodkinje K. U..
otroci so ves čas na odru, da se res zabavajo na licu mesta.
flavtensekcija ima nujen solo, in sicer to pomeni vsaj 4 piskanja.
verjetno so zapete pesmi bolj poslušljive, pa se jih ponavadi ne razloči - akustika ni broadwayska. med proslavo je vsaj dvema pevcema iz zborčka slabo in bruhata.
zborovodkinja nujno nagovori prisotne s tremi skladbami, ki jih užge na harmoniko.

trajanje
prireditev traja vsaj 2 uri in petnajst, sicer je to stran vržen cajt.

nauk
na koncu smo vsi samo utrujeni.

jutrišnja dediščina
oh, ti spomini so res nepopisni - še na mnoga leta!!
upam, da jih kdo predlaga za effie leta

kako do odgovora, če ne smeš vprašat?

vsi gledališki igralci in igralke pravijo, da jih najbolj moti vprašanje, kako si uspejo zapomniti toliko besedila. in je točno to potem tudi njihov odgovor nanj.

jaz pa še vedno ne vem, kako jim uspe. in me zares zanima. koga naj zdaj vprašam, da dobim odgovor?!?

(vir fotke: disoriented.deviantart.com)

svašta majko rodi

te dni sem intenzivirala brkljanje po spletu in naletela na zelo zanimivo objavo v Slovenskih novicah iz leta 1996:

Homoseksualec v Tivoliju
Vsi, ki bodo v sredo zavili v dvorano Tivoli, naj bodo zelo previdni. V nedrjih ljubljanske športne dvorane bo namreč pretila velika nevarnost okužbe z virusom aids, kajti pod Rožnikom se bo mudil homoseksualec. Posebej nevaren bo bližnji stik z omenjeno (rizično) osebo, zato je bolje, da z njim ne kontaktirate, kaj šele, da se ga dotaknete. Čeprav je osveščenost ljudi zaradi pojava nove kuge zelo narasla, pa nikoli ne veš, kje te ta nesreča lahko doleti. Omenjena oseba, ki bi lahko zaradi svoje temne polti zavila v črno tivolsko dvorano, je gay, ki prihaja ravno iz države, kjer je ta bolezen najbolj razširjena. Je namreč Američan, ki ima zdaj italijansko državljanstvo, prebiva pa v Bologni. Na srečo se novi Italijan v slovenskem glavnem mestu ne bo zadrževal dolgo, v dvorani Tivoli pa ga bo mogoče videti predvsem na košarkarskem parketu. DanGay ima 35 let in 206 centimetrov, je igralec Teamsystema in bo v sredo igral v dresu italijanske košarkarske reprezentance v kvalifikacijskem srečanju za nastop na evropskem prvenstvu v Španiji proti izbrani vrsti Slovenije. (V: Slovenske novice, 28. oktobra 1996)

zanimivo bi bilo vedeti, kdo je avtor in kaj poreče na tole zdaj.

leti leti lastovka

(vir: www.clipartof.com)

vsako leto imam navado, tako za špas, da kak del svojega telesa zmerno-do-pretežno nalomim, nabreknem, prerežem ali pretrgam. pa nisem nobena umetnica body arta.

tokrat imam pretrgano notranjo vez na levem kolenu. na smučanju s kočne sem v desnem zavoju delala gimnastično prvino - lastovko. a sneg ni parter in ponavadi se pri smčanjunnosi smučke in ne telovadne copatke. to so pač dejavniki, ki niso bili upoštevani.

sem si zato pretrgala par vlaken. čaka me zdaj 6 tednov mirovanja in fizioterapije. mirovanje me najbolj vznemirja, reže in natira sol v rano. sem totalni đžanki in me aktivnost pomirja. če je nimam, nisem. nisem kot nasprotje od sem.

lastovka je sicer kar spodobno uspela in v dolini je bilo prijetno toplo.

za drugo leto zdaj pobiram stave - bodo roke, noge, morda nos ali kak kos rebrc?!

nostalgija

danes je eno leto od zloma koželjnice na moji levi roki.
čudno prečudno: zalotim se ob želji, da bi imela kako nebistveno okončino zlomljeno in bi lahko ležala in nič drugza.

ločnica

(vir: http://chadzilla.typepad.com)

največji problem v določenem trenutku mazavo zakrkne in stke sam sebe v zmuzljivo gmoto, ki gruli in tuli: "Zakaj drugi niso jaz?"

sliši se grozno, ko si to priznam.