milki vej

danes je svetovni dan šolskega mleka. to naj bi bil dan, ki proslavlja uvedbo mleka v šole al kaj. ne vem, ne razumem dobro. sem pa slišala včeraj po radiji, da slovenske šole niso pripravile nobenega posebnega obeležja na to temo. baje da jih k temu ni nihče pozval.
da pa so, odkar se izvaja ozaveščanje šolskih otrok o nenadomestljivosti mleka v zdravi prehrani, vidni rezultati kampanje na vso moč pozitivni.

tako je. maj es.

izkušnje, pridobljene na kraju izvajanja kampanje:
malčki cele odmore visijo pred avtomati, ki jih seveda nabavi vodstvo šole, v njih pa so čokoljat, čokoljat, čipš, čips s sirom, kokakola, fanta, ledeni čaj brusnica, in kar je še zdravega.
ko iztrošijo žepninske rezerve in ko je avtomat prehitro prazen, ga razturijo. polomijo podomače povedano.

Mleko v tej izkušnji (pakirano v 2dcl-pakunge):

• ostane na pladnjih nedotaknjeno,
• leži po hodnikih na tleh,
• je razlito v umivalnikih, vanj je namočena goba za brisanje table,
• se ravnokar vpija v rdeči najk pulover najlepše bejbe v razredu; čisto slučajno je packa na prsnem predelu,
• in tako dalje.

Kakšen malček ga seveda tudi spije.
Potem pa gre na avtomat po tri snikerse in osem bauntijev ter kokakolo do naslednjega odmora.

Ni res, da so otroci bolj zdravi in ozaveščeni o pomenu zdrave prehrane.
Vedno bolj debeli in motoričn0 zabiti so.
Ko smo bli mi mladi ;). Mater, sn že v tistih letih, ko čroam modrosti iz izkušenj. to je pa tud nekej.

barve + ČRKE = zmaga

barve.
modra, bela, rumena, oranžna, rdeča, zelena, črna (ki spet ni črna ampak bela - ma ni čudno, da se že 60 let kregamo kdo je ktere barve. sej neveš, 3000k8atih).

kombinacija vseh teh. kaj naj zdej z njimi? vse so nabite s politiko.

vse si polastijo, barabe, barbapape požrešne. stranke, kdo pa. pa ne samo barve, tudi črke.CAPS LOCK.

ostane mi rjava, vijolična, roza. mi ostane ta šrot od barv.
no, pa smo spet tam. kvanardit...


v bistvu mi spet ni do šopinga, to je. hvatam krivine, iščem sivine.

bastard file - groba pila

zakaj se afere vedno primerjajo z nekimi filmi, ki jih moja oseba nikol ne vidi?

in potlej je tukole:

3000-3500 besed zgrajenih na primerjavi, pri kateri mi za razumevanje manjka uno ta osnovno, torej osnovnik, baznik, primerjalo.

stvari, pojmi, relacije, ki naj bi se bralcu razodele preko iskrive primerjalne analize, so enako nejasne.

besede tečejo lepo.

uvod jedro in dramatičen zaključek, jest pa še zmeri isti idiot ko prije.

1. prešinek v gwavo: nisi na tekočem - you are not on the liquid.

2. prešinek v gwavo: zakaj ne nehaš brat v trenutku, ko vidiš, da to nkamor ne pila? why not stop brother in moment when see yes this n'wher not bastard file?

motorji, počitnice, jesen

gledam spodnji desni okvir tega boksa, kamor pišem. pravi, da lahko dam oznako tej objavi.
ponuja motorje, počitnice, jesen.
in v istem trenutku, ko sem to prebrala, so bile misli usmerjene točno tja, kamor besede vodijo s svojim pomenom. nastajale so zgodbice in vsebovale so te tri besede.
in bile so glavni sabdžekt meter.
no, človek se ob tem zamisli, kako preveč smo vodljivi. skavtski. represalije nas navdihujejo.
zadnji stavek je ravno tako nastal tako, da je striti pač na drugi polici od spodaj zagledal zbirko petih knjig SSKJ, zagrabil četrto, poljubno odprl in med repoštev-om in represijo izbral represalijo.

konca in zaključka ni, naslednjič bomo pisali o ... ma nevem iz glave.
nemejebat s tako zajebanimi vprašanji.

na vrhu vidimo SEM posnetke:
1. cukra,
2. diamantnega prahu,
3. soli.

prepričana sem, da ste uganili iz prve ;)

izzivi so.izzivi bodo.nemejebat.

pa,
imam nov kajak.
zgoraj je rdeče barve , spodaj pa bele. mišljen je za mirno vodo, s posebnim poudarkom na mirno.
dolžina 4m, teža 20kg, poliester.

namen oziroma čemu? zato, da se naučim v življenju še kaj drugega kot uporabljati dve spodnji okončini. se zavedati še dveh okončin, kar je za blodine velik probl...izziv.

prvi in edini izziv:

razdaljo 4km od začetka do konca jezera preveslati tako, da:

1. na koncu ne bom na koncu z živci,
2. na koncu ne bom na koncu z močmi,
3. se na koncu ne bo izkazalo, da sem zaradi nenamernega levo-desnarjenja preveslala 8 ali več km,
4. socialna komponenta: se mimoplavajoči ne bodo več držali za glavo ob številu grdih besed, ki švigajo iz mojih globin.

Fertik.amen.šlus.
Čus.

a maš slučajno kej časa

kvajekvaje.

nemaramsvojeslužbenemaramsvojeslužbe....

to ugotavljamo pri naši hiši že nekaj časa. najprej sm bila vesela, da jo imam, potem mi je bilo vseeno, če jo imam, zdaj si želim, da je ne bi imela.

vem, da marsikdo to pozna:
vsaka nedelja postane jebena že tam okoli4-ih, ko veš, da moraš naslednji dan na šiht.
pri tem te dodatno žre dejstvo, da imaš v glavi točno pošlihtano, kaj želiš delati in veš, da bi to bila sposobna delati tudi 14 ur na dan.
in nimaš jajc, da bi pognala vse jebene logotipe in kataloge in opise dejavnosti v k..., zraven pa mastno pljunila na vse pike,vejice; podpičja, slešnazaj/slešnaprej in vsa jajca, ki jih nudi kobis in zažgala petstomaljonov kartončkov, ki morajo biti tako sledljivi, kot bi bili labodje meso sredi epidemije ptičje gripe. na tem mestu se opravičujem vsem srčnim bibliotekarjem.


danes je petek, zunaj pada toča. tolče po avtotih, ki pojejo svoje alarmne pesmice. poslušam dvigalo. čakam, da grem. imam lepo oprane oblekce, ki dišijo po zvončkih.
v ponedeljek mi ni treba na šiht. kar me pri tem najizrzovitejšenejše veseli, je to, da bom v nedeljo ob štirih lahko pogledala na uro in rekla:
"ma boli me kurac" in se vrgla v morje/jezero/travo na vrtu/posteljo pod mano. sej je vseen.

problem bo nastal v torek ob 4-ih, ko tega ne bom mogla rečt.

sprehod ob 14h

ujma v kamniku je bila ekspresna.
slabi napovedi navkljub in zlovešče črnim oblakom, ki so se nabunkali na popoldanskem nebu, sm se zaprmej odločio, da je treba iti na sprehod na kamniški vrh. seveda, nujno.
ura je bila pol dveh, ko sem se pilala skozi kamnik. kapljice so naletavale na šipo in sem jih klela, ker so mi mazale šipe ravno zdaj, ko mi je v pumpici zmanjkalo čistila za steklo.

ko sm parkirao, je že kar scalo, ampak striti ima rešitev za to. na glavo si navesiš kapo, ki ima tak šilt, da vidiš samo pod svoje noge, pa še to komaj. in smo šli. najprej optimistično, sej ne bo treskal, tole bo cakcak šlo mimo.
potem sje je deževje stopnjevalo v obratnio smeri, kot si jo človek želi, pa sm si rekla, sej je voda čisto topla in sploh ni moteča. sploh ne. ni, pa mir dej! mehkužecmahkućžčasti, sej nis iz cukra.

potem je grmelo. potem je še malo bolj grmelo. od zvoka ni še noben umrl. al kaj.

potem so začele okoli nas švigati neke jebene strele. no, človk mora met že res smolo, da ga glih trofne, no.

potem smo se zavedli treh stvari:
1. kovinska palica 1
2. kovinska palica 2
3. kovinski štiftek, ki omogoča reguliranje velikosti kape z neprebojnim šiltom.

nato je začel pihati zoprn veter. zopr-zopr-zoperen- wuf- pa gre frizura.
kovinske zadeve so v naši gwavi, sicer zelo osredotočeni na dosego cilja - vrha, rasti in rasti. na koncu se je zdelo, da je striti postal en velik kup pleha.
bemti, to ni dobr za motivacijo.
latidatida, porkamadona, pa ne morš obrnt no. to se ti še NIKOLI ni zgodilo.

ma kurc pa karakter. moral smo videt, kaj se dogaja izven vodnega slapa, ki je tekel po kapi, preko šilta na zemljo.
pogleda striti v svet - in nič ne vidi, razen sivine in tam nad kamnikom pas izjemno hitro premikajočih se gmot oblakov - bejž dol!, tuli prpa iz ozadja.
ne negrem, sej sem samo na sprehodu. bejž dol, bumbar, a hočeš, da ti zbije še tiste plombe, ki jih maš v drugače popolnem nasmehu;)?? (ja, je tud za hece Prpa)

rep med noge in res: odčiofotao striti nazaj dol. lahk bi človk reku, da se usrao.
ja.

kamnik, evropsko mesto, je medtem obstalo od šoka, župan se je prebudil iz popoldanske sieste, gasilci so bili hrabro in hitro tam, kjer je najbolj teklo. kokr zmeri. samo da ponavadi teče vinopivošnopc.
komaj smo odovinkarili med drrevji in kupi firbcev proti jugovzhodu. kumikumi, čez mesto kamnik - 30 min.
ni bil ravno dan za sprehode, smo modro zaključili v avtu.