(foto: www.tribu.si featuring moi, on my best surf day)
nikoli si nisem mislila, da si bom želela nazaj z morja domov. no, zdaj si. sem na jebenem portugalskem, kjer se učim jebenega surfanja na deski. vsak dan je mraz, megla in veter. voda ima 19 stopinj. plavati ne moreš, ker se ti valovi - seveda idealno za surfere - ves čas podirajo na glavo in vdirajo v luknje, ki jih imaš ali nimaš. če nimaš, najdejo pot do krvi in mesa. tudi jebeni neopreni ne pomagajo. zeeeebeeeee.
aja, surfanje. to je šport za eksplozivne, močne ljudi. majhne. jaz, on the other hand, sem jebeno švoh, izreeedno neeksplozivna. in vzdržljiva. kar pomaga samo toliko, da lahko tri ure ležim kot knedel na deski in pedlam u božjo mater. in potem nazajgrede na obalo se name podrejo vsi valovi. need i say, da sem najslabši jebeni učenec? no, to je še posebej zajebano, ker te vsi tolažijo. saj bo, to je šport, ki se ga učiš dolgo. jaz pa bi jih vse po redu, ama baš vse, najraje poslala u pičmadrs. tko hudo zajeban pa skakanje na desko ne morebit, bo kdo reku. ja, pa je.
da skleda polna in jeznoritost v razcvetu ves čas, se mi je vnela jebena desna učka in sem morala do dohtarja. naslednji dan sta se mi od tekanja po peščeni plaži (jebeno ogrevanje) vneli še obe tetivi na nogah. tam tik nad petami me boli ko svinja. vsak jebeni korak. seveda smo šli tisti dan, ko je bilo najhuje, na izlet- sajtsiing, pa to. da si kako odpočijemo od surfanja. Sintra je lepo mesto, ni kaj. ima kup nekih palač in muzejev in park. ampak mene boli kurac. prehodili smo jih vseh 545 palač in 8 parkov. kakih 6 ur hoda z zjebanimi tetivami je en kurac od mroža, ki se drajsa 160 km na uro po makadamu. in ima zalimane usta, da ga noben ne sliši, ko stoka.
in vsa sem napihnnjena, ker mi je prebava nehala delati v milanu.
ne vejo, kaj je jeben kofe s smetano.
zatekle so mi noge, roke, obraz. not a pretty sight.
lepe pozdrave s portugalske :)!!
