petek, 31. avgust 2007

fantki in deklice

















tule so slike neveste in njenega darila. omenjena bo šele na koncu. prej napisano se ne nanaša nanjo. kvaliteta slik je slaba zaradi meglenega pogleda fotografinje :)



nekaj ljudi se bo ali se je poročilo. sploh je to zdaj v modi. pred poroko so...
...dekliščine, fantovščine.


včasih so ta dva dogodka ločili na vsaj 29 km, zdaj je vedno več parov, ki te zadeve prireja skupaj. sej pravim, razlika med spoloma bledi, hkrati pa se ustvarjajo hibridni spoli. kmalkmal ne bomo več vedl, ali ti je sin fant ali fanta ali kaj tretjega. ;)


FANTOVŠČINA
fantje fantovščino malo drugače zastavljajo kot punce puncovščino. kokr vem, je vse bolj ali manj bazirano na tekoči osnovi. in to dokler se da in na vso moč.
striptiz ni obvezen, je pa blazno popularen, ker se lahko potem o njem pogovarjajo in slinijo še petnajst let.
ob teh debatah jim zraste pivski trebuh in sploh ne vedo, zakaj.
digresija:
bom jest razložio: ko se pogovarjaš ob pivu na temo striptiz za mojega prijatelja jožeta, imaš pulz povišan. postaneš rdečičen v gwavo in še kam, vroče ti je, potiš se. hkrati pa porabiš nekaj energije, da se delaš povsem kul in neprizadetega pred ostalimi gojitelji bušijev.


te situacije ZARADI sproščenih HORMONOV SREČE zavirajo željo po še kakšnem drugem športu. ker to je to. in basta.

ta dan,
fantovščina, jim pobije veliko količino možganskih celic. to je razlog, da veliko žena govori, da se je mož hudo spremenil, odkar sta se poročila.
valda, da se je, stari.


DEKLIŠČINA:
v življenju sem bila na nekaj takih dogodkov. veliko se je sedelo, se nekaj pogovarjalo. pogovarjalo in spet pogovarjalo. do obisti.
in to striktno o možeh. bila sem bolj tiho, ker me to sploh ne privlači. tista vprašanja, kakšen je pa tvoj, pa moj je takpatak , pa midva midva vidva ...
porkamadona, midva ne obstaja. jaz in on obstaja.
jooooo, umirala od dolgčasa. tudi neke kvazi igrice postanejo dolgočasne po 30s. ker vse nekam primitivno hočejo vlečt asociacije s plodnostjo, žensko-mater in kuharico. faknšit pa taka perspektiva. se mi zdi, da babe res zlezejo v tisto vlogo, ki jim jo predpiše družba. družina. družbina.
sem z vasi in taka je ŠE vedno slika tam gori na gori. prisežem. determiniranost do amena.


seveda so izjeme


in ena takih se je zgodila letos junija.
iz mojih ust v božja ušesa: da bi ja bilo še več takšnih...

četrtek, 30. avgust 2007

zardega

khm...
ime mi je striti in imam problem (pogled v tla, rahla rdečica in na prsih prekrižane roke ter prepletene noge povedo, da je striti v zadregi ...)
ma ja no, mam jest ene določene težave s tipkanjem. ne gre mi in ne gre.
za sabo se mi ne da brat, ker se bojim , da iz mojih besed skoči tristozobi škorc in me pohrusta.
to pomeni, da ni res, da se mi ne da, ampak se bojim.
ja, evo, bojim se za sabo brat.
iz podrobne analize sem zasledila, da večinoma obračam črke:
mso je smo,
nagel je angel,
asmo je samo intako dalje
...al pa se mi kr naka x črka naseli na drugače kar lepo slovensko besedo:
mkola (kola)
... al pa mal narobe delam presledke:
pej du rit
brez veze.
to je neka bolezen (no,pravkar sem naredila izjemo, se popravla: iz boelzen je nastala bolezen)
ki jo bom verjetno gojila še naprej, zato se kar tukaj opravičujem za kakršnekoli katastrofalne napake, ki jih bom trosila bodisi tukaj bodisi na komentiranju tega ali onega posta.
samo toliko, da se ve, da se zavedam...
danes sem zelo umirjena, če je kdo opazil.
sem šla laufat. z mojo peto, ki je samo malo še bolela. čist mičken.

sreda, 29. avgust 2007

sprememba u ta druge

no tko.
zdej mam pa dost. kola bo in fertik. fakići (načeloma) niso namenjeni obiskovalcu, razen če mi bo kej sračkal.
v tem primeru pa zen u kontejner,
bormašino za pas in brzostrelko med razporak v ustih.
i bež miško,
ker lara žmoht alias hawkeye ti razturi potomce po tleh...
če ne bo šlo drgač, dobiš v uč kromiran modrc št.95E v obliki špičastega stožca z višino 35 cm.
lepo in radi se imejte :)))
ne me kregat, sej se sam mal hecam.
konjska mast deluje.
jo mam za pete mazat drgač, sam neki preveč me mrva mika...

sprememba

no, pa sem spremenio fotko.

šli smo na hrib, ki se imenuje:
bovški grintovc, bavški grintovc, bovški gamsovc ali dovški gamsovc. eden od teh.
nikol ne vem, kako točno je njegovo ime.

vem pa, da se nahaja nad kriškimi podi.
takrat sem prvić u životu poskusila gel, ker sem se pripravljala za adventure race. mso simuliral razmere :)))

ni mi bil nevemkaj všeč.

ponedeljek, 27. avgust 2007

čist na hitro

včeraj sem šla za 5 minut in 42 sekund v kuhinjo, ki je kakih 6,86 metrov oddaljena od mojega kraljestva. in pridem nazaj in vrtim drajsam miško po mizi sem pa tja. ekran je bil temen, črnočrn.pa zakaj se nič ne zgane?? nič mi ni blo jasno...
dokler se nisem spomnila, da je računalnik ugasnjen.
sam tolk, da veste, s kom imate opravka :)

ps: zvok, ki ga ponavadi spušča prižgan računalnik, in dejstvo, da ga ni bilo, ni predstavljal nobenega dejavnika v moji zablodi

nedelja, 26. avgust 2007

grafiti in senior-romantika

tudi jast berem druge bloge. včasih sem kar po 2 urci tu in tam in tako. da je špas... pa še paše.

kameleonka je zanč pisala nekaj o romantiki. kaj naj bi to bilo in tako...


no, kle mam eno prigodo, ki se mi je zgodila pred kratkim.

pa naj si vsak misli svoje male misli



lili ima enga ivana, ki ji je v ljubljani narisal en tak lep grafit. to je res romantično in dol padam... bumspleššš. brezheca, resnično se mi zdi to hudo dobr.

KAKORKOLI.

ta teden sem svojega enaintridesetletnika in pol peljala po ljubljani, po beli ljubljani sva hodila, čeprav je bila črnočrna tema.

poleg vseh ostalih znamenitosti, ob pogledu na katere (o božemili kaka slovnica) je ostal precej neprizadet, sem mu pokazala tudi ta grafit.

od lili da je...


in sem napletla zraven še celo štorijo in bla sploh vsa navdušena.

no, in ta...
... ta romantična duša, ta leopardi, goethe, heine in mozart vse v enem 31-letniku in pol, je rekel:

"... kva, a zato je tolk deleč pršu ... da je lohk kle vse počečkou...?"
:)))



romantika, to ti je nešto čudno. pika. amen. in seveda kakorkoli.

sobota, 25. avgust 2007

milo in žajfa in sneg

imamo novo milo.
milo je namejeno umivanju rok.
je v kopalnici.
grozno mi smrdi. obupno.

danes sem končno ugotovila, zakaj.

neki časa nazaj, marca '05, sem naredila neumnost. zame nič nenavadnega. ampak tale... pravzaprav nisem bla sama, zraven sem zvlekla še dva fanta.
bil je to en tak dan, ko pameten osebek ne gre v hribe. ne gre in pika. amen.šlus.

snežilo je ko pr norcih.začelo je prejšnjo noč in jutro ni kazalo, da se bo vreme KAKORKOLI spremenilo.

in se tudi ni. torej snegovalo je, snežilo in sneg je naletaval u božjo mater.

a striti je imel sršene v riti in ni hotel k maš pa pol domov na južno... ne pa ne pa ne...

S:Pejmo u hribe, smučat... ja, pejmo!!!! veš kva bo dobr, lej kok bo celca, pa stari tega ni za spustit...
M:... ne seri...
S: ...flaflablabla...(ljubček sem poljubčel tja, nauš verjel, kaj vse za ene tehnike obvladam :))
M:OK...

in...
tisto jutro je prav na tistem hribu, našem cilju, nekoga zasul plaz...
to ni nikoli u redu. to sploh ni u redu.... ker smo bli tam, smo ga pomagali iskat.
našli so ga šele reševalci, ker mi brez žoln nismo mel šans.

odkopali, zavili, oživljali. oživljali. oživljali.
zdelo se nam je že, da napredujemo....
dihanedihadihanediha....
ne diha. sploh. tišina kriči.
smrt ugotovili pristojni, ko so dospeli.

pametnih je bilo maljonmaljonast. pustite me na miru.priznam, da sem bedak.
nažalost enemu takemu bedaku tisti večer ni uspelo priti do piva.

tolk o tem.

pa da spet pridem na začetek.
to milo, to grozno obupno milo, ki sploh ni MILO ampak je STRAŠNO, ima vonj po tistem fantu. tistem, ki ni prišel do piva.

fuknla ga bom čez balkon.
milo.

jasni rezultati

Torej, 33% nas je za to, da KAKOR KOLI spada v jesen.

dobro,
zdaj vsaj vemo, da 11-im (ali manj, upoštevajoč možnost, da lahko en osebek klikne večkrat) ni vseeno... 12-i sem jast.

draga mati, dragi oče,
dohtar ne bom nikoli, ker moj populacijski vzorec ne šlivi.

vajin striti.
:)

torek, 21. avgust 2007

ma ne rabim divjih konj

Gledam v konjsko mast na polici.
ne vpraš, zaka jo mam. zase. bom drugič razložila.
in sem se odločla, da je čas za počitek.
pa
nej
se
svet
podre,
jest
grem
spat.

ura je
23:46.

ponedeljek, 20. avgust 2007

recept in ogledalo

pa kaj se vidi v ogledalu,
če mu nasproti stoji enako veliko ogledalo,
med njima je samo prazen prostor? in je dan.

od kod mi ta zagonetka, bohmarija
nimam pojma....
ziher sem kej pobrala na učnih urah instant filozofije v srednji šoli... in zdej seka ven.

al pa sem jo iz pete potegnila.
pa še en kuharski recept tete striti :
1. wash, peel and soak brain in vinegar overnight.
2. in the morning dip in sour cream and blueberry jam.
3. brush brain gently with beaten egg.
4. butter baking tin. put brain in baking tin.
5. put dish in oven and bake at moderate temperature until pea-sized and golden crusted.

And never again you shall ask: "Who's eating my brain?"...

kakorkoli že, gremo dewat. v špegu (slo. ogledalo) se dons ne bom pogledao...

nedelja, 19. avgust 2007

žawast

žalost, valika žalost me preveva.

moja noga ni dobra sploh. že en teden mirujem, šepam, hladim, ledim, vrtim, raztegujem, svega boga... boli. in pika.

kot mi je v navadi, sem tudi tokrat v konfliktu s svojim telesom. dons sem ga hotla ignorirat. in sem kanila it laufat. "pa bolime, razumeš, ne more bit tko hudo... švohost babja, ne glumi invalida in diži dupe..." nekako tako se mi spodbujamo.
radovale so se vse celice našega žvota.
no, razen iz ene skupine/ločine ni blo čutit nekega zanosa.
tam nad desno peto je ločina imela svoj protest. s plakati, govorniki in parolami. sporočala je nekaj, kar bi brez polivalence lahko razumeli kot NE ZAJEBAVAJ. s klicajem in krvavordečo lobanjo namalano z jub dol barvo.

"ma ko te šlivi, peta jedna."
una teta, ki je ahila v reko pomakala, ji tud ni pripisovala kakega glomaznega pomena.

pa smo šli. po štengah je blo še prilično ok. sem se namenla na Mt.Naked.
"do tja lahko hodim, da se mal ogrejem, pol pa laufat... ko bog."

lalalala....auuu...

ma ja. smo prišla do vznožja hriba, pa še to ne.
tihi vzdihi, nesimpatično gubanje obraza in strupeni pogledi moje osebe so nekaj napovedovali: okoli šestih popoldne je sprehajalka pod golovcem glasno zakričala: "maup....m....pašetapetaje...tidušno!!paglihzdej!!" (sori, pegaz, kvaziupornik je pridrajsal ven...:)))

vrelo je, kipelo, brbotalo, a nič pomagalo. nič nula nada niente garnicht zero...
domov sem šla tako, kot sem se počutla. šepavo.

in zdaj sem žalostna. ko bi vsaj deset ljudi rešilo anketo, da bom bolj vesela. :)

petek, 17. avgust 2007

kakorkoli že


ka pa vem.

naredila sem anketo, ki mi bo pomagala pri raziskavi. je mrbit lažje, kot pa da vesoljno slovenijo po telefonu kličem...

namreč:

nekoč sem slišala neko pesem od ansambla olivija (nejbrž, ne me za besedo držat in v pljunkih utopit, če se motim)... in kar nisem mogla pozabit telih dveh besed: "KAKORKOLI ŽE..." je pela žametna deklica, jest sem se pa stopio zraven


vsakič ko sem se spomnla na KAKORKOLI ŽE, mi je Bojan v glavi na hitro naslikal jesen. no, pol je pršu arne in naredil fotografijo. al pa je bla alja, ne vem.


kakorkoli, kakor koli... rumenardečaoranžna, meglena jutra in vonj kostanja. bulerji in puliji in problem s kapo. imam glavo in nosim obraz. pa noben od njiju ne prenaša dobro kap. zgledamo taki vsi mal pomečkani, podolgovati, al pa čist anemični. poudarjeno je tisto, kar bi moralo biti v ozadju. reliefiranje gone bad... :)


kakor koli, jesen...


me pa zanima, če bo kdo izpolnil anketo...

ker lahko se zgodi, dragi moji, da bo striti nekoč doktoriral (ohohohohohahahihi, ne padaj po tleh, mati, oče prim se za svinjsko kračo in ne razdedini me še!) na temo:


Problem izražanja zunajjezikovnih izsekov realnosti v besedilnem svetu:

Kontinuiteta pojavitev polivanlentnih besedilnih enot v primerjavi z njihovo označeno vrednostjo v zunajjezikovnem okolju


in se je treba ustrezno pripravit, pa tud če nau nč.
hudo. js sm si pa neki zmislu smislu...

četrtek, 16. avgust 2007

čas za sveto pismo

danes je praznik.
zato sem vzela v roke sveto pismo in odprla. poljubno, tako kot to dela esmić.
e, pa da vidim, kaj mi bo povedalo.
izkazalo se je, da gre za zgodbo o uspehu neke (pazimal!!) ženske.
kapo dol.

naslov: Ruta ( ali kaj vse tašče ne storijo zate...)
božemili, prvič slišim.
Je bla ena Naomi, ki je mela enga moža in dva sinova. Sinova sta se poročila in živeli bi radostno kot ena hudo moderna betlehemska familja, vsi na kup in to.... če...
Njihov biznis je bil zgleda prebivanje, ker ni nič napisano, od česa so žvel. Pač prebivali so...
in tuki je prvi keč in ključ ... prebivanje.
No glejgazlomka, tristokosmatih kobilc, da so vsi desci pomrl. Vsi trije in to en za drugim...
Žene so ostale same, snahe so se držale tastare za prt (v glavnem za tiste brisače, ki so jih nosile ovite okol žvota...) in niso hotle it nazaj domov. Ni eksplicitno poudarjeno, ampak verjetn naomi ni bla glih pr dnarju. verjetno prebivanje že takrat ni blo donosno. in so se babe šle:
Pejta dam. ne greva. pejta. negreva. pejta...itd
no, ena je šla, rutka je pa ostala.
Jebatga, si je mislila naomi, zdej se bova šli pa biznis. in hudo dobr se je znašla.
itak je mela že prijavljeno dejavnost, torej Prebivanje d.o.o., zategadelj je lahko mal okolišila in šušmušarila. kot vsaka pametna baba se je podala v prostitucijo. ampak pazi zdej to možgansko okretnost. ni šla sama na cesto, pa vzemi me - kle sem, ampak je vse zelo dobro načrtovala.
rutka putka kot tajnica podjetja Prebivanje d.o.o. kljub strašni zavzetosti ni mela cel ljubi dan nč počet.
"... evo jo, tico ... saj se mi kar sama ponuja" (naomi sama pri sebi med pregledovanjem mesečnih odhodkov).
zatorej jo je poslala ječmen paberkovat. rutka je morala tam na ravnem polju zastonj delat, se sklanjat, tašči kašo za večerjo nosit in bit vsa voljna in namaziljena, dokler je ni opazil boaz. bil je to kmet pr dnarju...
stara je to vedla, zato jo je na njegovo njivo tud poslala. je prej prečekirala mal po cajtungih in papirusih, komu dobr kaže, kdo je 'jackpot' v deželi tej...
blablablaflaflafla, zrežirala je tko, da je rutkaputka postala boazova žena.
naomi ni blo treba več samo kaše jest, vsak dan je dobila masažo, kmal pa tud vnuke.
le-ti, če smo iskreni, niti niso bli njeni, ampak pustmo detajle.
sej pr teh katolikih nikol ne veš, kdo je komu kaj: sin očetu brat in hkrati oče, sestra materi hkrati teta in stric, wtf?!

kola mamo pri nas za praznik. pa okna sem spucao...

torek, 14. avgust 2007

jogi, čaj in katastrofa



pijem čaj brainpower, če kdo ne ve.



in ne dela, porkaduš.


oziroma dela toliko, da mi da moč zlahka najti orientacijsko zelo kompleksno pot do jogija (nta, treba bo novga, pohit!). skoraj brezpotje je to. nbene markacije.


spijem ga ooohrooomno.
na koncu dneva sem ko tonček balonček in moram mal balansirat, da me ne zanese.


pa... zgodila se je katastrofa.
to bom povedala šele sedaj, ker je bil tisto prej uvod, preludij. če bi slovenski jezik poznal ustrezno reliefiranje s pomočjo glagolskih ooblik, bi vam bilo to že takoj jasno. namreč, da najbolj zanimiva stvar šele prihaja. v vas bi bila nekakšna napetost, usmerjenost v naprej, čakali bi na the dogodek. tako pa slovenski jezik ni tako zelo za reliefuranje s pomočjo glagolskih oblik in vam moram kar sama povedat.

boli me desno stopalo. nad peto na zunanji strani je vse otečeno. ne morem laufat.
na kalvariji do štacune me prehitijo vsi prebivalci doma za ostarele.

bi rekla fak of, pa ne bom.

konec the dogodka. godot je tuki.

sobota, 11. avgust 2007

to ti je erotika

bilo je usodno, nepozabno, očiščujoče.
nekje marca sem prišla do strašnega spoznanja, da je Konec neke ljubezni.... bilo je hudo, začelo se je obdobje brez Nje. tulila sem v luno, v noči brez lune, v reke, na aparate, v božjo mater. ni pomagalo. rekli so mi, da bo čas pocelil rane. ni mi preostalo drugega, kot da to verjamem. čeprav sem jih potihem pošiljala v nespodobne kraje, češ dejte mi njo in ne teh bednih stereotipov. čas je mineval, živela sem it dneva v dan. najhuje je seveda vedno zvečer, nekje med Odmevi in Vremenom človek pač rabi L.T.O. veliko tega... kar mi je lahko nudila samo Ona.
srce je bilo raztreščeno na miljone mikrodelcev. bolelo je kot zvok, ki ga sproži ena sama steklenica, ki jo fukneš v smetnjak, na katerem piše Steklo. postajala sem prozorna...
dokler.
zanj sem prvič slišala nekje lani. niti si nisem zapomnila njegovega imena, bil je pač še nekdo. dokler se nisva spet srečala. nekje junija letos.
nekje med koprom in ljubljano se je znašel na sovoznikovem sedežu mojega avtojčka. peljala sem svojo osebo z nore dekliščine...
strmel je vame. prodiral je vame in točno sem vedela, kaj si misli. želel si me je. močno. rekel pa ni nič.
dokaj čudno, a njegova nemost me ni motila. nasprotno, nadse me je vznemirjala. čutila sem njegov nežen pogled na prstih nog, pomikal se je naprej prek stegen, bokov, trebuha, prsi, vse tja do zatilja, kjer je nekaj pritisnil, da me je zmrazilo in pogrelo obenem.
postala semTELO. samo in zgolj telo. prvič po dolgem času sva bila eno. in to eno bi lahko strnila v eno besedo: ŽELJA. kri je vzvalovila v meni, postala morje, ki se je silovito in hkrati nadvse prijetnoščemeče zaganjala ob stene mojega bitja.
on me je pri tem opazoval. nepremično in brez besed. želel. na sedežu poleg.
še preden sva peljala mimo sadjarja, ki me vedno nategne, sva vedela. večer bo najin. predigra se je začela...
hrepenenje je postajalo nevzdržno, strast je divje sekala vse, kar je še bilo med nama. nekje med odmevi in vremenom se je začelo.
tipala sem ga počasi, delček za delčkom, dokler nisem začutla, da se mi predaja. vedela sva, da si ga tako ni vzela še nobena ženska. ko sem mu zviševala temperaturo, je kipel... polila sem ga s smetano, skoraj bi eksplodiral. nisem pustila, da bi me zmedel. pretresla sem ga do drobovja. užival je vsako minuto. jemala sem si ga s ta malo žličko. ravno prav zrajcanega. čisto nežno in čisto počasi, dokler je šlo...
ko je bilo najlepše, sva zaključila. zaključila obenem. skupaj kot eno. bil je še vedno v meni...
in tako zdaj vsak dan.
naslednji dan sem šla k spovedi. ko mi je fajmošter velel: "Povejte mi svoje grehe...", sem rekla: "Ne bom ...". to sem storila s tako sladostrastnim glasom, da je moral k spovedi potem on...
ps: L.T.O.: ljubezen, toplina, objem
tudi vam ga lahko priskrbim. no problem. dejansko in brez heca.

četrtek, 09. avgust 2007

poročila

sam tolk za napovednik:
moja oseba ni oseba, ki bi lahko počela maljon stvari hkrati...
tega zdaj še ni uspela dojeti. in kar kopiči. u božjo mater...
stvari so izpodrinile ljudi, tako da sem zdaj najnedružabnejše bitje daleč naokrog.

pa še novice od tu in tam:
moj kaktus je zdaj že 14 dni na oknu in kar lepo mu je v survival kampu, ker še ni nobenega pisma napisal, da ga zebe, da pogreša moje kletvice in tako.... sicer ga komi vidim, ker mam šipe rahlo umazane...

stena se hitro polni...
na njej je zdej že enih sto pildkov, na vsakem so jako važne stvari. lepo napisane, da se človeku orosijo oči... orosijo se mu tudi, če je strasten zagovornik pravic živali... bele stene so ponoči in po potrebi blazno pregleden kraj za masaker. krešbumBANG po komarcih.

imam novo nočno svetilko. prav huda je. z njeno pomočjo se lahko učim tudi ponoči.
brez nje ni šlo:) nanjo se nisem še nikoli kregala, mislim, da je to začetek nečesa čudovitega...
ni pa tako lepa, kot jo ima tale. of kors not.

HEW A NAJS IVNINK
in to so bile novice na tretjem programu radija spodnji gornji grad. sledi razburljiva reportaža z Bawančeve domačije, kjer jim je letos že tretjič uspelo pojesti govejo juho do kraja...

torek, 07. avgust 2007

pogajanja


včasih se moje telo in jest ne razumeva najtabolš. danes je tak dan.


mi je namreč zaspalo ob 12ih in spalo do16h. ma ne bi smelo. sva podpisala pogodbo.
zategadelj ga bom atu in mami reklamirala, kaj sta mi to eno škart robo podvalila...


kronološki pregled:

ŽEGNANSKA NEDELJA:
bohmarija... smejalni krči se smrtniku pojavijo že, ko sliši to nadvse visokoletečo besedno zvezo. u bistvu ne vem več točno, za kaj gre. vem samo to, da se s praznostjo praznika premosorazmerno povečuje količina hrane, ki se jo pripravi. včeraj sem bla na žegnanski. in že včeri mi je telo neki štrajkalo. kao da ne more tok hrane... tih bot, nemaš prava na glasanje!!


TUHTANJE:
ko sem prišla domov, sem telo prisilila, da je vztrajalo v budnem stanju, dokler ni gwava nečesa razumela. sva buljila u knjige ... od vese-elja in radosti si je pe-elo-o pesmico...


DANES:
vstala sva ob nemogoče zgodnji uri. Cankar zna to lepo povedat:
"Zgodaj je bilo, ni se še prikazalo sonce; trava je bila rosna in hladna megla se je dvigala iz doline" ( Hlapec Jernej).


dejavniki SPORA:
z vsako minuto je bilo težje. ni hotelo. ob 10h sva šla v kuhinjo na konferenco. povabila sva dimitrija in janeza, pa sta merjetico in uršiko peljala na morje. povabilu so se odzvale napolitanke. dogovorila se nisva nič, ker je leva stran telesa in možgan že trmasto vztrajala v spečem stanju. desna polovica pa je jedla napolitanke. moja oseba je razočarano tulila v luno, ki je ni bilo... ustka in rokice so se umazale.


VRNITEV NA POLOŽAJE IN MRK:
nekako ob 12h je bil štrajk. bojkot. blackout. jebemti... pravijo, da pri maratonu naletiš na nek zid po nevemkaterem kilometru. no, to je blo to. ne nazaj ne naprej. na ploh sva se vrgla na jogi in dreamland hir wi kam.


SANJE:
to je bil pa rokenrol.
samo kanček: mi je Rok Ščuka med sprehodom po telovadni gredi, kjer sva delala zajemalke nad klifom, povedal:

"A veš, da če bi bil Filipides iz Stranj, bi se maraton imenoval stranje?" faking šit, nou wej.

petek, 03. avgust 2007

jablana naj pade nanj

kontekst: učim se. sem že parkrat povedala. ne gre mi ravno bajnosuperkokfajn.
centralno dejanje/STANJE, okoli katerega bom napletala: JEZNA SEM!
zakaj sem jezna?
1. MUZIKALCI:
zato ker v sosednjem bloku na VES GLAS nekdo že celo dopoldne navija muziko. kaj bi mu delala, stari... nisem netolerantna, razen takrat, ko sem. in se mi sladko jebe za vse moralnoetične+socialnopsihične+zenjogafengšujistične nazore in vrednote. tolk zraka, kolkor ga zdele vehementno inhaliram in ekshaliram, bi napolnilo balon v velikosti Bele hiše al pa vsaj slovenskega parlamenta. majkemi. s spremljajočo rdečico na obrazu in pikicami na riti se spreminjam v gregorja s.. spol ni ne moški ne ženski. bohnedej, ker bi bil marsikdo zmeden, če bi stvor opredelila po spolu. u p... m...!

2. JONAGOLD:
sem šla po jabuka. najraje imam jonagold. sadjar me je nategnu. nategne me vsakič, ko pridem. danes zadnjič. dal mi je nekaj, kar ni niti v predprejšnjem življenju bilo jabolko. to je naredil urno in sklanjajoč se pod pult, tako da nisem videla. kriva sem, ker ga (spet) nisem šla preverjat in po vrečki stikat. za mano so stali ljudje. zdaj mam dve kile teh spalamudrancev. morda jih lahko porabim v za polnjenje Poslušalca iz sosednjega bloka.
tega načeloma ne počnem, ampak danes se mi sladko jebe za načela;
torej:
sadjar se nahaja blizu Ceste na Mesarico, tik pred izvozom iz centra na (mislim da) vzhodno obvoznico. da bi ga pohodil slon, ki ima na štuporami kombajn...

četrtek, 02. avgust 2007

luknjica pri luknjici - vrečka

bemomast.
sesalec, sesalnik, sesalni stroj, vse to in še več okupira stanovalko najlepših 75kvadratov v ljubljani in okolici. in to že dober teden dni. SEVEN.

na svetu je pač tako, da se kdajpakdaj napolni vrečka za zgoraj omenjeni avtomat.
vsaki budali enkrat potegne, da jo je treba zamenjat. in je tudi nam.

problem je nastal, ko smo ugotovili, da noben izmed 5467893214579075433456 tipov jebenih vrečk za sesalčke ne ustreza naši mašini. naši rumeni streli, ki bolj greje kot sesa. hitr zašvica in pri tem ni brez vonja. kar posesa spredaj, puhne zadaj ven. kot ena majhna sesalka v bistvu. z zelo pospešeno prebavo. ime ji je Progress 1400w. oh jeah. tuaria.

vrečke imajo luknjice na tako specifičnih mestih, da nikakor ne ustrezajo jusu, eurocodu ali čemur koli.
včasih se mi zdi, da je to sesalec za tajne agente, ki sesajo s sesalci KGB. te pa sestavljajo V IBER nakodirani in permutirani delci vodika, plutonija in neona s ščepcem bakra, ki samo določeno uro v sodih dnevih meseca niso smrtonosno radioaktivni.

pa kako da kažem, situacija je složena, bi rekel janez k.

sreda, 01. avgust 2007

brezvezje


Težnja po individualizaciji se je srečevala s težnjo po restavraciji, narodna zavest je trčila ob vladajoči politični režim, načelo svobode se je trlo z načelom nasilja.


...tale stavek mi nikakor ne gre v glavo...

dons sem ga prepričevala kar nekaj časa, potlej sem pa obupala. zdej je šel na pivo. najbrž dve.


aja, o čem pa govori?

ja, sej je logično DDDD...

o tem, da slovenščina v vezalnem priredju in brezvezju dopušča zaporedni niz glagolov, ki se med seboj po vidu razlikujejo (pač v odvisnosti od posameznega glag. dejanja oz. od prikazane faze)...


... no, malo naprej pa se nahaja tale:

"Tam so ga izpraševali, on pa jih ni razumel; in tudi oni ga niso razumeli in mu niso odgovarjali..."
(I.C.: Hlapec Jernej in njegova pravica)


se mi zdi kar lep opis situacije na izpitu... materjimmater