torek, 26. avgust 2008

motorji, počitnice, jesen
















gledam spodnji desni okvir tega boksa, kamor pišem. pravi, da lahko dam oznako tej objavi.
ponuja motorje, počitnice, jesen.
in v istem trenutku, ko sem to prebrala, so bile misli usmerjene točno tja, kamor besede vodijo s svojim pomenom. nastajale so zgodbice in vsebovale so te tri besede.
in bile so glavni sabdžekt meter.
no, človek se ob tem zamisli, kako preveč smo vodljivi. skavtski. represalije nas navdihujejo.
zadnji stavek je ravno tako nastal tako, da je striti pač na drugi polici od spodaj zagledal zbirko petih knjig SSKJ, zagrabil četrto, poljubno odprl in med repoštev-om in represijo izbral represalijo.

konca in zaključka ni, naslednjič bomo pisali o ... ma nevem iz glave.
nemejebat s tako zajebanimi vprašanji.

na vrhu vidimo SEM posnetke:
1. cukra,
2. diamantnega prahu,
3. soli.

prepričana sem, da ste uganili iz prve ;)

torek, 19. avgust 2008

izzivi so.izzivi bodo.nemejebat.

pa,
imam nov kajak.
zgoraj je rdeče barve , spodaj pa bele. mišljen je za mirno vodo, s posebnim poudarkom na mirno.
dolžina 4m, teža 20kg, poliester.

namen oziroma čemu? zato, da se naučim v življenju še kaj drugega kot uporabljati dve spodnji okončini. se zavedati še dveh okončin, kar je za blodine velik probl...izziv.

prvi in edini izziv:
razdaljo 4km od začetka do konca jezera preveslati tako, da:
  1. na koncu ne bom na koncu z živci,
  2. na koncu ne bom na koncu z močmi,
  3. se na koncu ne bo izkazalo, da sem zaradi nenamernega levo-desnarjenja preveslala 8 ali več km,
  4. socialna komponenta: se mimoplavajoči ne bodo več držali za glavo ob številu grdih besed, ki švigajo iz mojih globin.
Fertik.amen.šlus.
Čus.

petek, 08. avgust 2008

a maš slučajno kej časa


kvajekvaje.

nemaramsvojeslužbenemaramsvojeslužbe....

to ugotavljamo pri naši hiši že nekaj časa. najprej sm bila vesela, da jo imam, potem mi je bilo vseeno, če jo imam, zdaj si želim, da je ne bi imela.

vem, da marsikdo to pozna:
vsaka nedelja postane jebena že tam okoli4-ih, ko veš, da moraš naslednji dan na šiht.
pri tem te dodatno žre dejstvo, da imaš v glavi točno pošlihtano, kaj želiš delati in veš, da bi to bila sposobna delati tudi 14 ur na dan.
in nimaš jajc, da bi pognala vse jebene logotipe in kataloge in opise dejavnosti v k..., zraven pa mastno pljunila na vse pike,vejice; podpičja, slešnazaj/slešnaprej in vsa jajca, ki jih nudi kobis in zažgala petstomaljonov kartončkov, ki morajo biti tako sledljivi, kot bi bili labodje meso sredi epidemije ptičje gripe. na tem mestu se opravičujem vsem srčnim bibliotekarjem.


danes je petek, zunaj pada toča. tolče po avtotih, ki pojejo svoje alarmne pesmice. poslušam dvigalo. čakam, da grem. imam lepo oprane oblekce, ki dišijo po zvončkih.
v ponedeljek mi ni treba na šiht. kar me pri tem najizrzovitejšenejše veseli, je to, da bom v nedeljo ob štirih lahko pogledala na uro in rekla:
"ma boli me kurac" in se vrgla v morje/jezero/travo na vrtu/posteljo pod mano. sej je vseen.

problem bo nastal v torek ob 4-ih, ko tega ne bom mogla rečt.