petek, 25. junij 2010

kave (ne) bi

(www.flickr.com)
sem našla en trik za možgane, ki mi je pomagal do energije.

Izhodišče: brskljaje po svojih navadah sem se zadnjič zamislila nad prvo skodelo kave malo po šesti zjutraj. ta je taka črna in pocukrana žlindra jacobs, ki mi kratkomalo in počez ne paše več tako kot včasih. nekoč mi je dvignila nivo energije in jutranjega mižavega razpoloženja tako, da sem ob prihodu v službo skoraj prekurila tipkovnico. od silne energije se mi je dvignila temperatura glave in so mi lica po kmečko pordela. od tega je zdaj ostala samo kmečka pordelost.

Študija problem: kronično pomanjkanje energije
cilj: učinkovito prelisičiti možgane, da bodo mislili, da jo imam

Raziskovalno delo je bilo izvedeno v obliki temeljitega viharjenja možganov in loparjenja z nogami v obliki identifikacije, kategorizacije, analize ter vrednotenja vplivov uživanja (na eni) in neuživanja kave (na drugi strani) navsezgodaj. Trajalo je sedem dni. Nato je bilo na podlagi ugotovitev treba povleči zaključke in pripraviti strategijo uživanja in neuživanja kave za naprej, hkrati pa podati približno dnevno količino, pogostost ter termin kavepitja.

Zaključek: črna kava ob šestih zjutraj nima več nobenega pozitivnega učinka na preučevano telo.
Sklep: do preklica zjutraj ne bom več pila kave

Strategija:
  • pojedla bom zajtrk in mirno odšla bleda v službo
  • prva kava mi pripada okoli 5. ure popoldne in jo lahko spremlja čokolada
Odkloni:
  • v skrajnih primerih padca energije zaradi višje sile ali poslovnih obveznosti, pa tudi zaradi dolgočasja mi pripada skodela kave že prej.
  • ko sem zadovoljna s svojim performansom v službi, smem v mečkatorja na kofe s smetano in dvojnim prelivom. v primeru optimalne pričakovane doze smetane strežni osebje dobi napitnino.
  • vikendi: ta strategija ni izvedljiva, ker pride v igro sobotna priloga.
Trenutni rezultat:
  • kava ob petih popoldan v spremstvu čokolade mi da enormno količino energije in zaenkrat deluje kot ponovni zajtrk - to pomeni tudi podaljšano bdenje.
Temu nekateri rečejo taktika odrekanja. Jaz pa se delam, da je to moj patent in jo imenujem spidstritkofitrik. Sledila bo prijava na Urad RS za intelektualno lastnino na Sektorju za patente. Potem si bom dovolila dat napitnino tudi, ko ne bom vesela.

in še ps: tudi ta post je nastal ob pitju spidstritkofitrik.

sreda, 23. junij 2010

neprijetna resnica ali nekaj podobnega

kako zapeče, ko izveš resnico. in ta me je doletela pred časom, zdaj pa jo imam še potrjeno na videoposnetku.
namreč.

nkoli nisem dvomila o svojem slogu tekanja. zamišljala sem si nekaj podobnega tistemu od deklic in fantov, ki v monokromatskem ozadju laufajo nekje v bližini kanjona Colorado, klifov ali pa kar goli i bosi po snežnobeli plaži.

ko rečem podobnega, ne mislim na necelulitnost nog, bleščeče porcelanastih zobk in simetričnih vzorcev potnih srag in podobno -- predvsem se ta podobnega nanaša na gibanje nog.

reklamno gibanje nog je do kičavosti izpopolnjeno, noge poganjajo neobstoječe kolo, ni odklonov ne v levo ne v desno. oblikujejo enakomerne dolge in sloke elipse.

moj slog je bolj podoben loparjenju. brado držim navzgor in gledam nekam k sv. Petru, so roke pokrčene, dlani stisnjene v pest z iztegnjenim palcem, noge pa delajo pizdarije. medtem ko so boki nevarno blizu tlem, stegna delajo osmice v eno smer, kolena v drugo, vse, kar je nižje, je pa živi direndaj nedeljskega bolšjaka.
ko se takole gledam , imam občutek, da noge sicer vedo, da se pete iz osi kolena praviloma ne bi smele odklonit več kot 90 stopinj, pa jih gladko boli. a potem imajo slabo vest in se v loku vrnejo nazaj k jedru gibanja. a jim je hitro dolgčas in ajmo znova.

imam pa rešitev:
- kapa s šiltom in brezkrojni puloverji, da te še lastna mati ne spozna
- oprijeta kapa, ki iz vsake face naredi 'Krik'
- nočno tekanje v neosvetljenem okolišu

in nobena ne pelje v reklamo za športne copate ali deodorant. darn.

zdaj pa grem, ker bolečina od pekočega posnetka še ni izzvenela.

sobota, 05. junij 2010

a ni čudn


zakaj me šef vedno pokliče na razgovor o novih i još boljih radnih zadatkih v petek u 15.03?
a ne more enga že po defaultu depresivnega ponedeljka izbrat?
bi me neskončno razveselio.

sreda, 02. junij 2010

dediščina

v iskanju izgubljenega časa sem se zalotila, da gledam prispevek, ki ga je za Kamničan.si pripravil nadebudni novinar ob uvodni prireditvi v 26. Svetovno prvenstvo v gorskih tekih. to bo letos septembra potekalo na Veliki planini in bo hkrati snedlo tek na Grintovec. Ob uvodu v športno dogajanje je OŠ Stranje v sodelovanju z občino, organizatorjem tekov in nekaj lokalnimi kulturniki otvorila fotografsko razstavo Velika planina skozi čas in ob tem priredila pravi spektakel.
seveda, velika planina je čarobna in skriva polno naravne in kulturne dediščine in mestoma težje razumljivih navad (pastirji so iz sira/skute oblikovali žensko dojko in jo podarjali izvoljenkam ob dvorjenju :/).

meni najintrigantnejši primerek žive kulturne dediščine, ki se le malo spreminja in se zares prenaša iz roda v rod v neokrnjeni obliki, pa so prireditve, proslave - dogodki v organizaciji OŠ Stranje.

lokacija: telovadnica OŠ Stranje

scena:
- tapeta, bela - na njej iz kolaža naslov prireditve - cvetje random po prostoru.
- otroci v majicah enake barve nujno (če je zima, dolgi rokavi - bluza/srajca - če je drug letni čas, t-shirt).
- gostje na gosto nafilani na 20 kvadratnih metrov.
- stoli leseni.
- otroški zborček- je del stalne scene.

govorci
- med njimi nujno 2 šolnika, vsaj en izmed njiju mora biti politično aktiven.
- tokrat nas je počastil tudi presvetli in prepiti župan SmolNIKAR(ga še 1x izvolt).
- organizator gorskega teka, ki si je v paniki pozabil zatlačiti srajco za hlače in zapeti rekelc. lepo je prebral ženin govor.
- pevec, ki zapoje kako himno - tokrat je bila posvečena gorskim tekom (!) - sicer znani pivec.
- stranjski pihalni kvartet - sicer znani pivci. so pa redno pri maši.
- medtem ko so otroci stilsko uniformirani in poenoteni, je za govorce popolno pomanjkanje smisla za oblačenje predpogoj za uvrstitev v program.

detajli
zborček je res monolitski umotvor zborovodkinje K. U..
otroci so ves čas na odru, da se res zabavajo na licu mesta.
flavtensekcija ima nujen solo, in sicer to pomeni vsaj 4 piskanja.
verjetno so zapete pesmi bolj poslušljive, pa se jih ponavadi ne razloči - akustika ni broadwayska. med proslavo je vsaj dvema pevcema iz zborčka slabo in bruhata.
zborovodkinja nujno nagovori prisotne s tremi skladbami, ki jih užge na harmoniko.

trajanje
prireditev traja vsaj 2 uri in petnajst, sicer je to stran vržen cajt.

nauk
na koncu smo vsi samo utrujeni.

jutrišnja dediščina
oh, ti spomini so res nepopisni - še na mnoga leta!!
upam, da jih kdo predlaga za effie leta