... zato sem se odločila, da preneham z okrevanjem od viroze, ki jnekako kar trajala.
to pomen, da sem se vsak dan zbujala zelooo utrujena, švoh, neki ni blo prou.
smo šli na Begunjščico. To je hrib nad Ljubeljem. cilj: smučat!!!!!!!!!, ker je superrr sneg. za take pogoje je blo treba bogaboječim velik za maše dajat, boganeboječim pa na veliko preklinjat.
matr mi je pasal, ko sem se lah mal zmatrala. za to so poskrbeli Mirjam, Žiga pa en Matej. te heroje sem vidla na štartu, pol pa Mirjam na vrhu, pa unadva na pivu pol.
Vse je šlo na hudičevo hitro, sam je blo fajn. pa čeprav sem srček pošten čutla.
pol dol je blo pa še boljš, ko sva z Mirjam ene dece namahale. Ene seronje, ki se niso upale it tam, kjer sva šli midve. haha :)
u glavnem, sem zmatrana in pijem kakav in je fajn. sam mal sem žalostna, ker je Matejček še vedno bolan. ampak bo sfajtal. je dons po 4 dneh popustil in pojedel en lekadol.
ugotovil, da res pomaga.
slikca ni z Begunjščice, je pa z lanskega Blegoša, torej tud na B. samo, da vam malo zbudim skomine po svežem zraku in pordelih licih.
ps: ne porajtajte, ni -67 stopinj celzija. jast sem vedno oblečena za na Himalajo. ker nikol ne veš.
lah da kdaj pride mimo kak Humar, Kozjek, Prezelj ali Di Batista in reče: "nič Polonca, hopacupa, gora kliče. Gremo!"
pa ne morem pol rečt, da nimam kej za oblečt.
lahkonoč
Ni komentarjev:
Objavite komentar