popoldanski spanec.
ko se ga človek navadi, je kriza.
kako to zgleda pri stritiju?
sem v sedečeležečem položaju pred kupi raznobarvnih, že kar malo shizofreničnih listov, zvezkov, knjig. noge so naložene vsaka po svoje po mizi ali razpršene po stolu, pod ritjo itd.. in tako dalje. tudi stene so strašne, če nisi taf kot jaz.
ura niti ni važna. med vikendom ob 12.30, med tednom ob 17.00.
čutim, da je vsa energija odtekla v spodnje nadstropje. pusti me mahedravo in razkoščičeno. in v takem gumi stanju, vam povem, stol ni v nobeno pomoč in oporo. roke pridejo prav, da zadržijo gwavo nad mizo. oči so polzaprte.
listi v zvezku so po pol ure na miru. očke postanejo hudo naporen tekmec. imajo strašno moč. čeprav jih mam že celo življenje, jih še nisem natrenirala, da ostanejo odprte, ko jaz hočem. nbene discipline, pr mej kakuš (bi rekla moja teta dora).
zavest je nekje na poti med krvavcem, službo in zalivom koromačna na cresu. slike se menjavajo in tvorijo nelogične skupke bedarij. pa se še zmeri slepim, da je to v bistvu vse povezano s tistim, kar piše na listu. tako na primer se je že dante prsmučal s svojo beatrice mimo mene in vprašal, kolk je devetindevetdeset plus ena. takle mamo.
včasih potem mrknem in se sunkovito zbudim, z oranžnim A4 na licu, pripravljena na revolucijo. ponvadi so ti sunki povezani s kakim telefonskim zvoncem. potem grem seveda najprej ugasnit budilko. ko se zavem, da zvoni telefon, to še zdaleč ne pomeni, da sem pri sebi. sogovorniku parkrat zvodenelo rečem, naj čaka, pa nevem, točno na kaj.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
3 komentarji:
ful dobr, da lahko spiš popoldan. jaz ne morem. enotavno me daje preganjavica, kaj vse je za naredit, čeprav nisem učinkovita in bi pol urce spanca bil največji učinek sploh! :-(
drugače pa... po našem zadnjem srečanju... sem dala pol naslednji dan med 18 urno vožnjo na potrugalsko skupaj dve reči, ki jih bom sedaj priznala, čeprav mi je mal nerodno: jaz sem vizulano zamešala obe poloni. tebe sem si predstavljala kot črno (ja, saj vem, da imaš blond slikco), ono, ki se podpisuje kot Z. pa za tebe (saj ona polona je z.???). se mi zdi, da zato, ker sem enkrat videla eno fotko na ntinem blogu, pa sem očitno podnapise pomešala. kakorkoli, v torek sem bila res zmedena, ko sem ugotovila, da si ti v bistvu ta ta blont in tko... no ja, saj ene reči mi gredo bolje od rok v življenju...
kokrkoli, a pa si ti tista, ki tečeš v breg za malo šalo al je to kera druga??? nč več ne vem. nta ma kr naprej ene prijateljice... jest pa ementalc za možgane.
pa še to: ful, ampak res ful si tko na hitro gledano podobna moniki iz litve. smisel za humor je pa identičen pri obeh! to mi je ful kul! :)
draga staša,
mene si marsikdo predstavlja kot najbolj črnočrno s zamegljenim in strogim pogledom in tremi kilami podočnjakov, pridobljenih ob straženju koles. se zgodi, če bereš moje sredinskoprstne objave ;)
monika z blitve je moj 7th self-representative for all baltic states.
verjamem, da si naju z z. zamešala, saj sva si zelo podobni. v srednji šoli so naju ljudje često zamenjavali :)
uživaj na portugalskem. upam, da si probala njihovo bakala s krumpirom...
ej striti, ti mene tolk nasmeješ! :-)
Objavite komentar