četrtek, 6. marec 2008

čaj v sredo ob petih popoldne

kaj je to?
da se včasih zdi, da ne moreš vsega dela v 24 ur spravit in te bo razneslo, ker zaostajaš. da je človek čist preveč nepogrešljiv, da bi si upal na dopust. al pa na bolniško.
da ljudje na pol mrtvi prihajajo v službo in pršijo svoje baktevirusno bogastvo po vsem, kar miga okoli njih, vključno s polžki v solati iz testenin.

kaj vem, v katerem svetu je in kaj takrat človek misli. da bo šefiče stisnilo, ganilo in bodejo rekli:
"mater, ta pa je lojalen. ta ja pa od fare. dejmo mu povišico. al pa vsaj mojo hči devico..."
trdim, da nas je večina v tem stanju prepričanih, da brez nas ne gre.
in pol če se le gre na bolniško, se izkoščiči iz spolzke lupinice visokoleteče domišljije in se vidi, da jim gre.
najprej si zmeden, mal jezen.
"kajkuracfurac pa mislijo, da so."
tule sem preklopio na prvoosebnega pripovedovalca in na najnižjo obliko pisanja spisov, torej na avtobiografski unter-runter-und-zwischendurch-šund. ne upam več na splošno, madremia.
po dveh dneh je torej temu subjektu tukaj čisto vseeno postalo.
ravno ko vojvodina. ravno ko ta nov fuzbalštadion, na katerem bo travca gotovo v vaservago uravnotežena.

hvatam krivine. tuhtam, kaj bi natvezila zdravnici, da mi podaljša bolniško.

to gotovo ni di karjere majnes lebens.
in v tem zajcu je grm.

8 komentarjev:

:-) pravi ...

sporoči kaj si stuhtala, da preplonkam.... ;-)

Pegaz pravi ...

bom, ko pridem nazaj.do takrat pa top sikrit.pa nč na blogu.
izkoščičevanje iz krhke lupinice nikar ne delati z ostrim nožem.

here is to jobs that pay the rent!

Anonimni pravi ...

Screw jobs that pay the rent. Svet je velik in edina stvar, ki nas drzi na enem mestu, smo mi sami, nasi strahovi, ljubezni, lenoba, krediti. Ampak ce opazimo, da vsak dan vedno znova malce umremo navznoter, je cas, da dvignemo sidro in zamenjamo.

widra wanda pravi ...

zajec lahko pogrize oni grm, griz, gris, gris, pa je

Anonimni pravi ...

heloući.
kje si zej tolk dolg na čaju al v grmu.

Staša pravi ...

tok tok!
Mene pa zanima, kaj se tu dogaja. Danes ponoči sem namreč sanjala lastnico tega bloga, to vem definitivno, ne spomnim pa se čisto vsebine sanj. Hec, ne?

Pegaz pravi ...

Oj lejga, Esmićov, tebe že dolg nismo bral. Tko mal pogrešam tvoje komentarje na razmišlanja avtorice privat bloga, no ja, razlog je očiten, ampak ko že mamo tak dober forum lahk pa tud na njem kakšno rečemo, al ja?

Lahk pa probamo vsi skupej, tako kot v lutkovni igrici Žogica Nogica, "pihajmo, otroci, pihajmo vsi skupaj!" in potem bo mogoče avtorica še kej napisala.

Al bo pa odpihnilo zmaja.
Pa bojo oni pol še en blog vzel s police in ga dal u kevdr, indefinitli?

Pihajmo!!!

Anonimni pravi ...

jebemti sveta nebesa naj pride nazaj dol. to so pa te novodobni zmaji k imajo pokvarjen đipies in jih odnese na kitajsk. tam ga pa z ognjem v gobcu nihče ne razume.