PREBUJENJE
Šla bom gola skoz pomladni dež.
Naj izpere z mene vso navlako
prêšlih dni.
Pajčevino že v zametku trhlih
in izprijenih vezi.
Željá upepeljenih saje
in ugaslih bolečin,
prah razočaranj in spoznanj,
vso rjo dvomov
in sumničenj bednih,
obljub gnilobo,
iz strahopetnosti zlaganih,
in vse blato premišljenih prevar.
Šla bom bosa skoz pomladni dež.
Da mi izmije nôge,
utrujene od blódenja
in od iskanj brezplodnih.
Skoz pomladni dež bom šla.
Mordà me prav na koncu póti
le kdo čaka.
Stopiti hočem predenj čista,
s srcem dekletca,
ki še véruje v bajke.
saj vsi vemo, č'gava je (1912 - 2000).
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
1 komentar:
šel bom oblečen skoz megleno jesensko jutro in pustil navlako skrito pod sveže opranimi kavbojkami livajs 501.....
ob pogledu na te svetle pojoče oči kjer iskrenosti poln bil je odsev klepet, se zgrnla je tista zvita cesta tik ob gozdu in pokazala kosmato gosto grmovje...
:) grr...kdaj kafe damt? sam delas tristo kosmatih ;)
Objavite komentar