meni najintrigantnejši primerek žive kulturne dediščine, ki se le malo spreminja in se zares prenaša iz roda v rod v neokrnjeni obliki, pa so prireditve, proslave - dogodki v organizaciji OŠ Stranje.
lokacija: telovadnica OŠ Stranje
scena:
- tapeta, bela - na njej iz kolaža naslov prireditve - cvetje random po prostoru.
- otroci v majicah enake barve nujno (če je zima, dolgi rokavi - bluza/srajca - če je drug letni čas, t-shirt).
- gostje na gosto nafilani na 20 kvadratnih metrov.
- stoli leseni.
- otroški zborček- je del stalne scene.
govorci
- med njimi nujno 2 šolnika, vsaj en izmed njiju mora biti politično aktiven.
- tokrat nas je počastil tudi presvetli in prepiti župan SmolNIKAR(ga še 1x izvolt).
- organizator gorskega teka, ki si je v paniki pozabil zatlačiti srajco za hlače in zapeti rekelc. lepo je prebral ženin govor.
- pevec, ki zapoje kako himno - tokrat je bila posvečena gorskim tekom (!) - sicer znani pivec.
- stranjski pihalni kvartet - sicer znani pivci. so pa redno pri maši.
- medtem ko so otroci stilsko uniformirani in poenoteni, je za govorce popolno pomanjkanje smisla za oblačenje predpogoj za uvrstitev v program.
detajli
zborček je res monolitski umotvor zborovodkinje K. U..
otroci so ves čas na odru, da se res zabavajo na licu mesta.
flavtensekcija ima nujen solo, in sicer to pomeni vsaj 4 piskanja.
verjetno so zapete pesmi bolj poslušljive, pa se jih ponavadi ne razloči - akustika ni broadwayska. med proslavo je vsaj dvema pevcema iz zborčka slabo in bruhata.
zborovodkinja nujno nagovori prisotne s tremi skladbami, ki jih užge na harmoniko.
trajanje
prireditev traja vsaj 2 uri in petnajst, sicer je to stran vržen cajt.
nauk
na koncu smo vsi samo utrujeni.
jutrišnja dediščina
oh, ti spomini so res nepopisni - še na mnoga leta!!
upam, da jih kdo predlaga za effie leta
Ni komentarjev:
Objavite komentar