sobota, 14. avgust 2010
na prehodu
zadnjič sem spet stala poleg svojga bicikla na prehodu za pešce. zna biti, da je to ena izmed najbolj stresnih lokacij in ključno mesto za srečanje s tistim jaz, ki bi ga želel živeti. situacija je podobna prvemu zmenku ali razgovoru za službo. vsi hočemo izpasti 'casual' ne preveč 'eager', pa še vedno najboljši.
tam smo vsi malce napeti.
tam nas vedno nekdo opazuje: sulice se špičijo od zadaj, spredaj, izza šip mimobrzečih vozil -
tam vedno nekdo suva v tvoj intimni prostor. nisi sam.
sprašujem se, kdo je ta poleg mene. kdo sem jaz in zakaj me briga, kdo je ta poleg mene? zakaj me zanima, kam gre in od kod prihaja? se vidi, da nikamor ne grem? se vidi, da nimam cilja?
moteči so pubertetniki, ki mi lomastijo po jetrih in žolču s svojimi piskajočimi mobiteli. nisem preveč tolerantna do pobalinov in pobalink, ki se npr. znašajo nad napravo, ki pomaga slepim, da vidijo, kdaj je zelena. tolčejo po njej in se zarežijo, tolčejo in se ponovno zarežijo- in tako 60 sekund.
zavem se lastne jeze in ujetosti. uopšte nisem toleranten človek. fak.
predstava se konča, napetost se sprosti, ko me zelena spusti z okovov. znova se mi zazdi, da vem, kam pedalarim. boli me patka za mulca, ki mi je skočil pred kolo in starejšega gospoda, ki mi pravi, da pločnik ni za kolesarje. k sreči je vedno več avtocest, kjer je malo prehodov za pešce in k sreči se gradijo železnice.
k sreči imam kratek spomin.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
5 komentarjev:
nisem vedla, kaj naj napišem, da ne bo preveč kičasto zvenel. Sam MATR, dobr pišeš! včas mi pri kakšnem zapiu mal čeljust dol pade :-)
ah, dejdej. včasih hočem kako misel domislit, pa je tooolk težko.
kle ti je definitivno ratal.
definitivno sem zadovoljen, da me ni blo na istem prehodu za pešce k bi me tista rumena naprava sigurn zelo zanimala, pa se je ne bi smel dotaknt ker bi ti strelala z očmi in bi namest plave postale črne in oh in sploh...prokleto...
Pegaz and a few other persons like this post, but cannot find a button to let you know so. (BEEEP!) Ah!
Mi je pa všeč tale opis betonske džungle. Greš nekomu na živce in nekdo gre tebi. dog eat dog. Lahko si samo misliš, kak kompliment ti je dal tisti gospod, ko te je v svojem svetu gneva zbasal skupaj s pubertetniki med moteče stvorke :) Bonus point za toleranco: na vasi bi taisti pubertetniki navijali sfrizirane tomose.
Objavite komentar