da ne pozabim čez 50 let

... zadnjič sem na Iztoka Mlakarja sem pozabila. On je car. on zna preproste resnice sveta spravit v poezijo, jih zaviti v melodijo. vanjo te ovije in ti je lepo in te boža. potem pa potegne s tebe toplo dekco melodije in ostaneš sam z besedami, ki so medtem zaživele v tebi novo življenje. in ki so včasih grenke, drugič pač ne.
rešpekt.

če to bere :), ga prosim, naj me pokliče in mi zapoje vandimo.

on je moški

gloss, cosmopolitan, elle, nova, lady in tako naprej. revije, ki jih ne kupujem, ampak kadar koli imam priložnost, jih pa le preberem. sem kot kadilec, ki ne kupuje cigaret in misli, da ne kadi.

zadnjič sem šla na kavo s smetano, dvema prelivoma in kokosovim posipom in poleg prebrala članek o tem, kaj moram vedeti o moških. ja, mislim, da je članek nosil celo tak nekonvencionalen naslov a la "8 stvari, ki jih morate vedeti o moških".

pa dejmo prebrat, sem si rekla. bom zgledala, ko da mam kak razlog, da sem tam na kavi sama. tja grem vedno sama in vedno nekaj berem in glumim, v bistvu pa tam čičam zgolj in samo zaradi interakcije smetane in kave, ki je slastna ko sam satan.

čeprav so članki iz predprejšnjega odstavka res res pogosti in redno viham nos nad kalupljenje, sem pri branju zopet ugotovila, da sem jaz ženska in da je on moški.

iskreno lahko rečem, da mi je pomagal.

bemtiš, kmalu še bentit ne bom mogla več. bemtiš.

parental advice

kaj naj bi se z najstniki zgodilo pri dvanajstih letih? kako so jih to sprogramirali - od tega leta naprej jim namreč na FOX LIFE ne odsvetujejo več nadaljevanke Grey's anatomy.

nimam pojma, ampak nekaj mora biti na tem.
tudi striti je bila pri 12-ih izjemno srečna, ker se je lahko peljala v avtu na sovoznikovem sedežu in ne več zadaj.

pred tem pa O ne, šeri:

not recommended to persons under the age of twelve.

toten hozen bluz

totalitarizem gor totalitarizem dol.

mi smo za vi niste za vi ste naši mi pa ne vaši oni so njihovi mi nismo skupi naši so tu vaših sploh ni blo tam kjer bi morali bit ko je bil čas za naše in vaše da smo vsi mi in vi naši.

narod je že zmatran.

poleg tega eni ne vemo, kakšen okus ima naši.

to bo moj poklic!

Lani (mislim) je RTV SLO uspelo ustvariti eno luštno oddajo, ki se imenuje To bo moj poklic. v njej predstavljajo vse mogoče poklice, predvsem take, za katere je Ministrstvo za šolstvo in šport RS ugotovilo, da ni dovolj zanimanja.

v petek je tej tuliviziji uspel svojevrsten manever: v oddaji To bo moj poklic so predstavljali poklic steklopihača. skušali spodbuditi čim več mladih, da se odločijo za to področje.

in na taisti petek so v Steklarski novi začeli ugašati peči. konec je.

oddaja je tako nehote dobila nov naboj.
za zmedenost in bedaste občutke po oddaji ni bilo potrebe, nacionalka nas namreč tako umetelno uči dragoceno lekcijo - ponovitve programa so dobre zato, ker nikoli v bistvu niso ponovitve.

zdej grem pa snemat žrebanje lota.

od večernooranžne do peklensko rdeče

mojemu significant other 32-letniku so pred 1 mesecem in nekaj dnevi ukradli avto ...
iz garaže. brez sledov vloma v blok. nema veze.

no, vmes smo se pobrali in izgubili upanje na najdbo večernooranžnega vozila.
nismo se ne vem kako silno zanašali na policijo, ker je gospod, ki je pisal zapisnik, šel taisti dan na dopust in tudi kasneje ni bilo neke blazne hajke za lepim avtočkom večernooranžne barve.

danes pa klic, da so avto našli.

srce se je vzradostilo in v prsih slovanskih je bučalo vznemirjenje. hkrati je malo pekla vest, da sem imela tako črne, ja, celo sovražne misli do organov pregona (do lopovov, se razume, nismo gojili simpatij: kromirana jajca in kitajsko mučenje s kapljicami vode na gwavo je bil predvideni wellness).

kmalu zatem (spet smo pri današnjem dogodku) pa je vest nehala peči.
avto so po naključju našli policaji, ki pridejo na jaso v gmajno na gorenjskem med šihtom mal počit. revčki. avto je razžagan. dobesedno. srce se para.

in na koncu kkakkoffoonniijja - kkoroetšwšfsngksgjhdsg! in milijon klicajev in vprašajev v glavi, ki postaja peklensko rdeča. srce je pa itak že na high-performance turbo pogon.

NAMREČ:

ker je 32-letnik lastnik te razžagane najdene večernooranžne karoserije, mora zdaj svojo lastnino pospraviti z ozemlja, na katerem so jo našli.

v nasprotnem primeru sledijo sankcije.

me ma, da bi rekla, da to skoraj bolj sovražim kot polito kavo na svoji pisalni mizi.

osovražena

danes se mi je po celi površini pisalne mize polil cel kozarček črne kave. to je kar šok, ker čokolada pač nima enakega okusa, če zraven ni kave. tudi papir zgleda zelo neprofesionalno, ko je ves rjav.
pri tem sem začela razmišljati, kaj zelo sovražim - kajpada- in v nadaljevanju to navajam:

• sovražim črno kavo, ki sem jo poprej polila po mizi,
• če se ne morem odjavit od reklamnih mailov, brez da koga prebutam,
  

ps: in vejica je tam nalašč.