še si tu

pekel nima nobene veze z ljudmi okoli mene.
tu je.
ne pustim ga ven.
z leti stene telesa postajajo trdnejše.
hudič je poznamčil vse organe.

ocvirki brez regrata

no, sem tu. zamenjala službo, zato mrk tule. verjetno je vsak prehod težak. moj je seveda bil, ker si ga sama še dodatno zaocvirkam. bo že, samo da ujamem ritem. bolj kot to me pa skrbi moje koleno. ki se je zdaj preselilo v glavo. in tam rovari in vztraja kot jelinčič v parlamentu. tudi domišljija ne dela dlje od pogačice. kriva sem sama, ker ga ne zbrcam ven. regrata pa še nisem jedla letos. samo kup enih ocvirkov.

strateško načrtovanje za telebane

(vir: eu.wiley.com)

... je knjiga, ki je včeraj poskrbela za tisto ekstra nekaj cukra in pelina.

bil je dogodek tiste vrste, ki pri naši osebi povzroči, da se mi navesglas reži večina notranjih organov, tudi onih izvenkoalicijskih. da ne govorim o obraznih mišicah, ki so takrat deležne posebnih lepotilnih krčev - na te zlasti računam, ko bo čas za šarmantno staranje in slikanje z (računam) dvajset vnuki potamalem.

also

• med naloge na trentunem delovnem mestu spadajo tudi knjižničarske prklarije, med drugiim furam recimo medknjižnično izposojo.
• in se je nekdo naših spomnil, da pa nujno potrebuje Strategic Planninng for Dummies (Erica Olsen, Wiley, 2006).
• in pregledujem po COBISS-u, kje to v Sloveniji lahko najdem in si sposodim - potreboval bi jo marsikdo glede na razpuščenost situacije in si mislim, da bo zaprmej na voljo povsod v splošnih knjižnicah in to.
• e jok, napača! Knjige v splošnih knjižnicah (še) nimajo.
  

Je pa na voljo na Ministrstvu za obrambo RS.
:-)
vse jasn.

kako si?

(vir: www.lauriegraham.com)

7773 in 42. vmes pa še ni prehoda.

(vir: www.wikipedia.org)

včasih me je sram. same sebe.

brezdomci/klošarji/kešfehtarji.

srečujem jih vsak dan - po ljubljani se pozimi vedno potikam po dveh nogah. vedno tam, kjer so oni. ker oni so tam, kjer smo vsi. saj bi bili neumni, če ne bi bili. vedno me kakšen ogovori. ponavadi na prehodu za pešče, v podhodih in parkih. še nikoli nisem nobenemu dala ničesar. no, enemu sem ponudila sendvič, ko je prosil za denar, ker je bil lačen. pa ga ni sprejel, se mi priskutil in kolosalno zajebal. tk da smo zdaj vsi na izgubi - oni ne dobijo dinar, mene je pa sram.

gojim torej predsodek. ne verjamem, da bo denar porabil za sendvič. ne verjamem, da ni sposoben najti dela. ne zaupam.

odločitev za brezdomstvo kot izraz uporništva ali eksistencialni krik ne priznavam.

in obenem bi zlezla skozi asfalt preko 7773 ̊ C pod mizo med postane prozorne špagete in školjkine lupine pristaniške družine v šanghaju, ko me predira z očmi in moli roko proti meni in prosi.

kajnajzdaj? 42 je baje odgovor. to si moram enkrat prebrat ...

veselo v dvaničenajst

(vir: Paul Mutant)

pahor:
pod srečno zvezdo,
rojeni smo pod srečno zvezdo!
imamo pa pesimistično dušo.
trenutno nad nami visijo nevihtni oblaki.

vremenar:
ponekod belo, ponekod ne.
čaka nas jasno in mrzlo vreme s temperaturami od -14 do 0°C.

podnebni strokovnjaki
podnebne spremembe so, podnebne spremembe niso, mi se pa kregamo. "¡Olé Olé Olé!"

mediji
prišel je kevin in prišla je monika, radujmo se. izven njunga vidnega polja.

glasbenik (all rights reserved)
na ulici sam stojim, vesel sem, a.

odpuščena delavka/delavec preventavegradamerkurjasctvstavi poljubno
sem na ulici, gledam zvezde in izbjegavam nevihtne oblake.
vabim te, borut, da z menoj izkusiš to slast.

simona dimic
grem u šoping, NLB in Diners častita.

katarzična božična klepetalnica

ena bolj brutalnih službenih izkušenj je, ko dobiš v vidno polje napol pismeno vabilo svojega šefa na prednovoletni kozarček s klepetom in bobipalčkami v družbi njega in njega in njegovih podanikov. med katerimi si ti. ne prvi ne zadnji, eden izmed.

letos sem si beležila odziva svojega telesa v obdobju od zaznanja vabila do katarze. telesa pravim zato, ker če bi vklopila malček razuma in glave, pripetljaj ne bi bil potreben.

1. prvo si zapičiš jeklen sveder od blekndekerce med oči, zavrtiš, izvlečeš, posoliš in še enkrat ponoviš.
2. ponovno preveriš, če se ti mogoče pa samo sanja.
3. polglasno v tipkovnico zaprhutaš pa kaj njemu ni jasno? zakaj vabi ljudi na slovensko varianto kitajskega mučenja? a ni dost severne koreje?
4. potem od desne kot na bombaž prižgana likalnikova razbeljena plošča odtisne v možgane in želodec spomin na lansko druženje in tisto poprej:

scenarij je tak, da se v prostoru z dvanajstimi stoli na taistih stolih drenja 20 ljudi (ja, na enem stolu sedita dva človeka. in ja, gre za resno firmo). pod sojem na polnopolno nažganih neonskih luči se ob 11h dopoldne pretvarjaš, da ti paše deci poceni refoška, vonj prejšnjega sestanka, na katerem so se Modrijani odločili proti božičnici, in zarosenih oken. takorekoč je z vso njihovo sapo na šipah takrat v sobi 29 ljudi. in ti. v družbi nekoga, ki si te lasti. šef ima govor. tudi, kadar organizira klepetalnico, klepeta on sam. ima govor nekoga iz vzporednega sveta excelovih tabelic in kremženja nad finančnimi projekcijami. govor, oziroma njegova permutacija s ponavljanjem nevarno blizu degeneracije, se glasi: "slabo je, ampak drugo leto bo še slabše. ni dobro, ste razumeli? slabo je. nisem prepričan, da ste razumeli, zato bom ponovil. drugo leto bo še slabše. tonemo. prestrukturiranjereorganizacijaleanproductionkrčenjestroškovprevečprintate in seveda vam želim srečno in uspehov polno novo leto! Na zdravje! " sledi par vicev o janezu in bosancu in nepovezanih vložkov hišnika, ki mu je nekoč skoraj ratalo biti predsednik krajevne skupnosti.

to je takrat, ko da nekdo kafki the go sign. zeleno luč.

5. spet ti in ekran. in se seveda ne odločiš po svoji volji, ampak noge same odrinejo stol, vstaneš, se skobacaš po štengah do mesta druženja. pred tem preveriš uro, ker je važno biti točen. na ekranu 10.58, na hodniku 10.59. ok, tamtam.

6. potem greš in kelih ne gre mimo tebe.

TWIST: letos je bilo rahlo drugače. hudičevo šestko sem izpustila. pa spet ne po svoji volji, potreben je bil zunanji krc v kolena.

6a. ob 11.01 prideš pred vrata sobane za prednovoletno sopenje in nikogar tam. od leve slišiš galop glavne tajnice, zadolžene za sobano. ki strogo selektivno hrani človečnost za elitne kroge. ob pogledu nate šavsne malodane slovnično brezhibno (bere namreč poslovno tajnico in pravila komuniciranja): "ja kaj pa vi tukaj, saj še ni 11?!? pe-et do 11h je, prhhh."

6b. zaškiliš.

6c. pa kaj mi ni jasn?

6d. odideš v svojo pisarno in delaš naprej.

7. doma se znova začudiš nad tem svetom.

8. srečen božič.