gledam spodnji desni okvir tega boksa, kamor pišem. pravi, da lahko dam oznako tej objavi.
ponuja motorje, počitnice, jesen.
in v istem trenutku, ko sem to prebrala, so bile misli usmerjene točno tja, kamor besede vodijo s svojim pomenom. nastajale so zgodbice in vsebovale so te tri besede.
in bile so glavni sabdžekt meter.
no, človek se ob tem zamisli, kako preveč smo vodljivi. skavtski. represalije nas navdihujejo.
zadnji stavek je ravno tako nastal tako, da je striti pač na drugi polici od spodaj zagledal zbirko petih knjig SSKJ, zagrabil četrto, poljubno odprl in med repoštev-om in represijo izbral represalijo.
konca in zaključka ni, naslednjič bomo pisali o ... ma nevem iz glave.
nemejebat s tako zajebanimi vprašanji.
na vrhu vidimo SEM posnetke:
1. cukra,
2. diamantnega prahu,
3. soli.
prepričana sem, da ste uganili iz prve ;)
5 komentarjev:
zaden kos bi pasal na našo še neobdelano škarpo.
vse skupaj me spominja na peš, služba, jesen.
a ni fajn ko se kajak ni prevrnu in so se bohinske počitnice jeseni končale z motorjem u brdih?
mene to spominja na
sonce, vino, plesala.
dvojina.
pa smo ju spravli pod streho.
@esmić:bi pasal, dolg pa ne.
@pegaz: takotako. se mi pa dozdeva, da tudi tebe nekaj(pod)obvezuje k takim dejanjem.
ali, pa, ne, zima, čačača.
Ja, res še nisem prišel čisto k sebi od teh briških razgledov. Zeleno ki te ljubim zeleno, a la cornrows. Pa kako toplo je! Sonce me imenitno greje v levo taco. Zima lah mal še počaka. Da se gdo poledično ne zaleti u neobdelano škarpo. Mislm Esmić štemajzl u roke pa akcija, škarpa se nau sama urihtala! Kle smo u životnoj opasnosti!
to maš prou.sam a veš k je esmić rad mal kača (leze i ide-).
na katerem blogu sm že, aja pardon polonastrit, hkrati še vedno mislim na sol.
Objavite komentar