danes je eno leto od zloma koželjnice na moji levi roki.
čudno prečudno: zalotim se ob želji, da bi imela kako nebistveno okončino zlomljeno in bi lahko ležala in nič drugza.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
skip to main |
skip to sidebar
fakići niso namenjeni tebi...
gospe in gospodje
- adele iz radovljice
- alja
- andraž tori
- betmenka
- bivam
- blog lunch
- bralnica
- brandoctor's blog
- brands and films
- bronte72
- epolona
- feminiSTING
- hanna iz švedske
- huferka
- ilovesunshine
- just eat it
- jutra na vrtu
- komunalc
- kruh in vino
- lenart j. kučić
- little coffeedriven thoughts
- longreads
- maja b. jančič
- manj je več
- maruška
- metina lista
- mindful musings
- nta
- pegaz
- pepermint
- philosophy bites
- polonice
- rok pregelj
- ruth
- samo še beseda
- savič
- sebi
- sparkica
- spoezija
- wanda
- zauberberg
- zemanta
- zgodovina je kul
- zloba
- čokl o kavi
- đuboksblogs
nas šestnajst. mi šestnajst.
- striti
- živim več, kot pišem
3 komentarji:
Zakaj pa ne bi ležala kar tako, cela in nezlomljena? Ne bi bilo to še boljše? Res rabiš opravičilo, da si privoščiš nekaj, kar si želiš?
veš, kaj bi bilo še boljše? da ti nehaš bit Anonimni.
to je res malo otročje.
še bolj kot moji posti, stari.
veš kaj bi bilo še boljš, da prides dol s fejsića spet mal sem... :)
en pozdravćić od esmulja kosmulja ...
:)
Objavite komentar