petek, 4. januar 2008

MI LJUDJE SMO KOT LEŠNIKI...

v novoletnem času nas ne bombardirajo samo z ulic. na TV se vrti 503876 filmov, v katerem je predstavljena zveličavna krščanska vera z jezuščkom, ki je tako kjut in potem zraste tak lepotec, da bi tud sama slepo hodila za njim...

bogve, kako je blo v resnici.

sama vem, da sem imela že takrat, ko sem bila še nepismena in sem morala hoditi k maši, probleme s tem jezuščkovim naukom.

spomnim se dileme z molitvijo. ta je bila tista, ki me je spravila k razmišljanju o tem, kar drdramo ljudje pri sveti maši.

sem šla z Bosovo mamo (od bine staramama, ki me je pazila) k maši.
bilo mi je 4 leta, neki tagza. ne me za besedo vlečt. /r/ mi še ni šel prav dobro.

poslušam gospoda (tako smo rekli fajmoštru) in seveda pol do tričetrt ne razumem.

pridemo do molitve Zdrava Marija.
in ljudje molijo, striti posluša. lepo se sliši, neka harmonija vlada, zdi se mi, da tega bi se pa lahko naučila in ne bi bla ko neka riba celo uro.

"... sveta marija, milosti polna, prosi za nas lešnike,
zdaj in vekomaj amen ..."

tako sem jast to slišala in tako sem se te molitve naučila. potem sem kar nekaj časa govorila lešniki namesto grešniki.

to enačenje z osnovno sestavino za čokolešnik me je dolgo mučilo. v moji betici nekaj ni šlo skupaj.
nisem upala vprašat gospoda:
pa zakaj sem jast lešnik?
zakaj smo vsi ljudje lešniki?

on gotovo ni s tega sveta, ker med vsako našo molitvijo mrmra nekaj drugega in potemtakem ni lešnik. se ne enači z lešniki. on je konec koncev tudi zaplodil dva lešnika in se dela, kot da jih ni. sploh pa: ali so njegovi otroci tudi lešniki? blagor jim, če niso.
kup nepojasnjenih trilem...

jasno mi je bilo samo eno:
niti pod razno nisem hotela biti lešnik.

nisem še imela moči, da bi jasno rekla, da ga ni boga, ki bi mi lahko reku, da sem lešnik, če me sploh ne pozna.

5 komentarjev:

nta pravi ...

ja, jest sem tut govorila lešnike. Še zdaj kdaj rečem, ko fotr zamoli pred nedeljskim kosilom, da ga mal razjezim :-)

Anonimni pravi ...

ko sem šel jaz nekje podobnih let gledat v cerkev miklavža, sem imel podobne težave z interpretacijo slišanega. s tem, da jaz tega nisem znal zadržat zase. ko so se za mister Mklavžem usuli parkeljni, sem na ves glas zatulil: "Maaammmiii paaazi, PANKRTI GREEJO!"
..in nedeljske maše nikoli več niso bilo to kar so bile prej. ;)

nta pravi ...

hehe! dobra.

widra wanda pravi ...

morda pa niti ni tako slabo biti lešnik - če imaš kolikanj toliko sreče, se ti lahko zgodi, da si večji del življenja obkrožen s čokolado;)

Anonimni pravi ...

Hihi, danes sem te nasla. Nasmeh je iz posta v post rasel :) Thx!