morda tipično za ženske, kaj pa vem, a neverjetno me moti, da ob tem absolutnem počitku in knedlanju od kavča do postelje počasi, a vztrajno pridobivam na teži. obraz je vedno bolj okrogel in maščobne blazinice vznikajo vsepovsod. od zabuhlih ličk, preko podbradka, podramenskih zaves, trebušnih mišelink, ritne mogočnosti, stegen, ki neusmiljeno lezeta eno proti drugemu ... mišic se sploh ne vidi več pod zaplatami ocvirkastih plasti.
nečimrno, plehko, vse to vem, a tovrstne rasti ne prenašam najbolje. lahko bi celo rekli, da je ne prenašam. sicer ne jem veliko več kot prej, a človek ima pač veeeliko več časa jesti, ko miruje. sama imam tudi povečan apetit takrat, ko ne migam.
pijem tudi alkohol, ker mi lajša bolečino. doslej sem stolkla enega jägermajstra, eno buteljko belega vina in tudi vodka gre proti koncu. vse to pijem zvečer, in to skupaj s tabletami. zdravo, modro, smiselno? niti ne, ampak me trenutno to ne sploh zanima.
da vsak dan dodam še kak kristalček soli na rano, prebiram razne fitnes strani, ki so polne sloganov ala Work. Sweat. Achieve. / Pain is weakness/fat leaving your body. / Turn intentions into actions. ...
In čakam. Vmes me kdo spomni, da je veliko v glavi. Ja, ampak ogrooomno se je tega sranja nabralo zdaj tudi na mojem telesu.
Tako, zdaj pa grem nazaj na kavč. Nasmejana, pokončna in ugotavljam, da sta bili ključni besedi tega zapisa veliko in več.
Ni komentarjev:
Objavite komentar