IRON MENU

no, evo in je po praznikih. pa je šlo.

in danes je stoprvi dan v letu. nekateri imajo rojstni dan, nekateri pač ne. vsi pa guramo stoprvi dan v letu 2007.

prazniki. veliki prazniki. prazniki, ko je TREBA domov.

naša ata akr ni za kompromise, kar se tiče velikonočnih zajtkov. MORAŠ bit tam, pa tud če si na infuziji. ker je to DRUŽINSKI praznik. ja, tam je naša družina, ki praznuje praznost praznika.

mati in sestra sta šle k pohodu (procesiji), fotr je bil doma. pršla sem ob 7.23 približno.

in vedla sem, da bom spet gledala sekundni kazalc na kuhinjski uri, ki kao da bo neki zakočio, ko mi bo ata pridigal o njegovih skrbeh za moj polomljen lajf, o tem da moram začet varčevat, o tem, da ne bom našla druge službe in zakaj ne... in take špase. kola fino se mava midva vedno, ko se snideva. ponavad junior member tud začne pr očeh mal puščat. in to da seniorju nekakšen zagon. ja, elana mu da. in je ves zagoslaven in moder kokr ena velika bojna ladja. turbo.

ma nima za burek.

uglavnem 47 minut je oooggrrrooommmeeeennnn velik časa. ob 8.04 se pride pr nas od maše. in se pohval fajmoštra, de ta je pa neki vreden, ker je tok hitr speljal. pa pošimfa se tiste imbecile, ki morjo pa še na praznik po hostijo, ko je že itak dooolga maša. cel let loh hodjo, k da je za veliko noč hostija z nutelo namazana. in vsi se strinjajo, tako se pač komentira to pr nas.

zajtrk ima železni repertoar do take mere, da požanješ rafal nelaskavih opazk in komentarjev, če si na primer namesto kuminovega čaja narediš kapučin. al pa če si narežeš poleg treh kil mesa še mal sira. ja, s takimi fatalnimi greškami pokažeš svojo "aroganco" in "vzvišenost" in eno določeno odpadništvo. res, tok so mi bedni, da si bom kar en kapučin nardila. pa ne sam to, še sira si bom odrezala. jah, od nekdaj sem bla renegejd.

malo sem skrenula, ampak vzdušje je res naelektreno. povratek matere in druge hčere nič ne pripomore k ublažitvi situacije, ampak vse samo malo razprši. tko da prva hči neha puščat pr očeh.

potem sledi še vpogled v moj urnik in kdaj spet pridem in zakaj nič ne pridem(:))) D. pa seveda recitirajo še vse nesreče v hribih, ki jih pokažejo na 24ur. in da je Karoli (al pa katerikoli radijski gklas, ki se mu ve priimek) zanč reku, da je pa to, kar jest počnem res nevaren. ja, pol pa kuj neham. če je pa Karoli reku...

in v tem smislu naprej. ob 10.28 približno odideš naprej furat svoj polomljen lajf.

in po takem jutru res nimaš druge, ko da zagrizeš u kak hrib :)

in po takem jutru res ni treba skrbet, da bi prebava ne delala. turbodizl s končki živega srebra:)

vsaj neki deluje.

radi se vračamo domov za praznik.

ps: slikce so brez dovoljenja avtorjev. jest sem pač arogantna, bi rekla naša Zdeni, ko sam satan.