razsutje

še malo. čist malo in grem....

končno spet v gledališče. v malo dramo grem. v malo dramo grem gledat Razsutje. ne, ne samo zaradi kavace mlajšega.

v bistvu in ekčuali in definitvno me ta medij zanima.

zanimajo me bolj miniscene, kjer imam pogled precej usmerjen, da ni treba telovadit z učkami in klahko mirno tam sedim in sem koker bi rekla moja Sylvia (Plath) eno veliko "disengaged eye".

med predstavo ne mislim dosti, vsa stvar je bolj fizična. kr eni občutki grejo čez telo. včasih je to tooplina, včasih mrzlina, ene parkrat prijetno ščemenje... začutila sem tud že bolečino, nekje severovzhodno od jeter... nič kej gud, ampak uni je bil res hudobec hudobni...

in potem so tuki še magdalenice. no, takorekoč. okusi in vonji, ki te nesejo nazaj naprej in sem pa tja po vsemirju mikrosvetiča, v katerega si vstopil za par jurjev.



in hočešnočeš vedno pridem ven z mal povišanim utripom in zardela v obrazek mili:). in vedmo mi je po gledališču toplo. in jest to ne rečem kar tako, sem namreč zeres zmrzljivo ženšče.



no, zdaj grem stat pred omaro in gledat une tri kavbojke, ki jih mam. ne vem točno, katere so bolj slovesne. teste rjave so res že na riti tako zlizane, da se mal svetijo...

tako, za mal glamurja, ne. jest dam ogromno na garderobo.

bom za spremembo oblekla tudi črn puli...

pa črne bularje. ker drugih čevljev, dokler ni toplo za tevice, pač ne posedujem.

noro, spet se bodo pogledi obračali:) )))



nimam cajta udej lektorirat, kar je je.



grem k tegobi od garderobe.