razjasnitev od zahoda

japajade.

včeraj je blo dost dinar samo za črnobel film. edine barvne pikce v svetlo-do-temnosivem dnevu so bile naše ortomoderne bundice, hlaćice, smućice , deščice..., da ne naštevam.

u glavnem, v soboto smo verjeli visokoletečim napovedim, da se bo solnce pokazalo najprej na zahodu. spljoh nobenga dvoma, da se ne bi. in smo jo mahnili kokr smučat na kanin.

eni pravjo temu powder furat, jest pa ne. jest temu rečem poskušat vzpostavt pozitivno komunikacijo med mojim telesom in novimi smučkami. in sicer tako, da na poti navzdol naredimo vsi skupaj kak lep zavoj. me ne briga kej dost, al na levo al na desno, sam da je. amen.

dobr pa je, da ne zavijaš samo na desno recimo:)

v glavnem, kanin pomeni vstati na cvetno nedeljo ob 5.12 (grem stavt, da tok zgodi še jezus ni vstal, ko je šel v tisto mesto na ta dan okoli 1974let nazaj).

potem se pilaš 2 uri pa še mal, da prideš do bovca. no, in pol te pozdravi prazno parkirišče, žičničarji se zlovešče režijo budalam, ki v pancarjih pogledujejo na zaslon, kjer z božično rdečo piše: "Dobrodošli na ATC Kanin. Želimo vam lep dan in ugodno smuko." in pol to zgine in piše kar v angleščinineki kokr: "Due to bad weather conditions the cable car is not working today." Pika in konec. Malora je dostikrat izzvenela v jebene kejblkare, potem pa smo le odpilali kakih 500m naprej. Na bojni posvet. Na kofe.

Tam so me kelnarca mal okarali, naj nikarte ne hodim po njihovem tiku kar u pancarjih. Ma, mir mi dej, pa čaj mi prnes, sm si mislila, rekla pa nič. samo nasmeh je bil bolj grenak.

u glavnem, potlej smo se zapeljali do vršiča in se odločili, da bomo šli pa na zlajnano varianto -

na mojstrovko pač, kjer ne morš falit.

Zakaj pa nas je skrbelo, da bomo falil?

ja, ta porkaduševa megla se je kar trmast nahajala in nahajala in vedno debeleje se je nahajala. tam in prav tam, kjer smo mi hodil.

No, na tem mestu moram povedat, da meni ni všeč hodit v krpljah, pa da mi prečke ne ležijo. priracala sem do ene sumljvo trde prečke v desno, primož je bil pred mano s smučkami, ni imel kakih problemov. pa sem stopla še jest na un sumljiv mest.

in me je odnesl, matr me je odnesl po eni grapi kakih 50 višincev nižje. padanje samo je kr neki trajalo. spomnila sem se, da sem sanjala, da mi zdravijo zob. in to ni nič dobrega. pa mi ni nič bilo. pristala sem. čakala, da se mi noge nehajo trest. medtem je prišel Matej, tudi on je premišljeval, kako bi se lotil une prečke. pa sem zaklicala, da sem zdrsnla. in se že nekam pogumno odločla, da grem kar direkt do njega pa matica. naravnost po skalah. bebo.

"Ja, fak, prid zdej okol gor, ne lez mi tmle, ker je prestrmo." No, pa sem ga žena poštena, ubogala. Sam to pol kr traja enih 15 min, da narediš en krog. so me bli veseli, da sem živa, jest tud, mogla sem obljubit, da dam za rundo in smo šli naprej. najprej sem protestno hodila brez krpelj, pol sem jih pa morala gor dat, ker sta fanta kr mal prehitr šla. in če si brez, je cel safr :).

pol je blo zelo fajn in smo šli še enkrat mal gor, pol pa dol v drevesnico (tko se reče zm eni gmajn, kjer je fajn:))

RAZJASNITVE OD ZAHODA PA NI BLO VIDET. Kvečjemu dež od zahoda mi je rosil rit, ko sem se preoblačla na na parkirišču Vršič, kjer poleti plačaš 700 SIT za parkirnino.

Torej, če ma kdo še tolarje, le...

Bil je lep dan. Spoznala sem, da sem rojena pod srečno zvezdo. Vrisala sem moj zdrs.

Jao, če bi šlo mal bl desno al pa levo, bi danes ne pisala te klobase.

tako pa sem vesela, da lahko klobasam ob kakavu (opa, ne ob čokoladi:)) v svoji sobici, kjer voham tudi wild rose od silan mehčalca. mam cunje oprane. mmm...

ps: fotke so mal čudnih barv, don't esk me waj

prva kaže zdrs, druga moj prihod med ostale člene odprave

NAGRADNO VPRAŠANJE: kje je zahod? pa odgovor "kjer je sonce" ne velja:)