sem malo razmišljala o bitkah in zmagah in tako...
če živiš v wohngemeinscaft, vsake toliko pride do gužve.
ki praviloma postane boj z nasmehi na obrazu.
1. bitka:
se začne zgodaj zjutraj. jest itak vstanem ob nenormalno zgodnjih urah, da mam mir, medtem ko se tuširam in obredujem pred špeglom. mam eno tako posebnost, da na garderobo ne dam kej dost, senčilo in maskaro pa si nanašam zelo natančno. in temu posvetim kar dosti časa. zta čas je samo moj. dokler okoli (ampak vedno) 5.55am ne pridrajsata dve napol zbujeni telesi iz sobe št.3 (3 zato, ker je a. sobe oštevilčil. čemu? naredil kombinatorni trik, tako da lahko vsak točno enako število ur v letu pospravlja;)) in prav potihem poškrebljata - najprej muško, nato žensko - če lahko gresta na stranišče.
enkrat, prisežem, bom rekla NE. ker sem takole zjutraj malo medvedasto zlobna. podobno zlobna kot v šoli: počakat, saj bo kmalu zvonilo... pa briga me, če za to nimam argumentov, vsak jutr se pustim dvema leaking mehurjema. pa pol cela kopalnica ne diši več po mojem vanilla mleku za telo, ampak po mešanici računalnikarja in birokratke. sour&sour.
2. bitka:
boj za pralni stroj. moj murphy: nekaj časa nabiram umazane cote in jih skrivam po vseh špranjah in luknjah, da ne bi puščale vonja po celi sobi. jih je premalo za en stroj. soba je precej majhna in vonjaš skoraj vsako bakterijo na slečeni nogavici. končno napoči dan, ko bi lahko že dala konkretno količino cunj prat. ja, ni hudič, taisti dan vedno napoči tudi za moje sostanovalce. pol se pa gremo, kdo bo prej iz službe pršu in dal šrat, na stroj pa naložu še drugo rundo, tako da runner up nima šans. kle mi ne gre najboljš. tako da vedno obešam okoli 3h ponoč.
4. bitka:
nedelja večer. vsi pridemo nazaj v brlog enkrat zvečer in vsi marš u kopalnico. vse nas nekam tišči: sobo1 kakat (če je on prvi, je pol cease fire za pol ure, ker je hudo), sobo 2(jast) močno lulat in zobe prat, sobo 3 tuširat, brit, lase barvat, zganjat romantiko pod tušem, nohte strič, in tko. vsi bi mi to v nedeljo zvečer okoli 22.30.
ma ja, sranje v kockah. tudi ta bitka mi ne leži, ker vedno čakam in stiskam in hočem lulat. takrat tudi glasno kaj zamrmram in stopam po tleh kot kakšen razpizden kit, ki je dobu noge...
5. bitka:
je že tako, da nam je vsem najljubša ena čajna žlička. tako lepo paše v usta, traka okroglasta je, s seboj nosi eno patino mamine kuhinje in njenega čokolešnika. zato je nejbolj zaželjena in fetiš nas vseh. skrivaj bi jo vska rad v svojo sobo nesel in nikoli več ven.
in HAHAHA, tuku tuki sem pa jast najtaboljša. vedno mi boža usta, ko pijem lkapučin, kakav, čaj, čokolešnik.... takrat sem zmagovalka jast, ki stanujem v sobi 2.
spet sem preveč napisala. grem spat.
poškilila sem na evroson;. vsakemu od tekmovalcev bi najraje v usta potisnila svojo najljubšo žličko... pa ne zato, ker bi mi tako prirasli k srcu:)))
3 komentarji:
kaj pa 3. bitka?
oh, kako mi je to znano :-) 3. bitka je po moje preračunavanje na centine vsak mesec ob plačevanju stroškov. Preveč krvavo, da bi se napisalo. Al kva?
v zanosu ob ponovni zmagi v bitki za žličko sem pozabila, kaj pride za številom 2. zdaj vem :)
Objavite komentar