sobota, 31. marec 2007

trideset in ena


... so leta, ko je človek star 30 let in eno zraven.

To so leta, ko je človek najboljšega zdravja, ima največ življenjske energije in je na poti k enemu od vrhuncev svoje kariere in svojega življenja uopče.

Človek pri teh letih suvereno pl(j)uje svojo barko, koordinate smeri in nahajanja so jasne, pravimo mi mornarji.

Vsak veter zna izkoristiti v svojo korist, morje mu radodarno kar samo trosi njegov vsakdanji losos na krov...

Ko človek pri 31-ih zagleda na obzorju, da se nekaj kuha, se ne ukloni višjim silam. Neomajno se drži svoje smeri in ni hudič, nevihta se stopi kot sneg na vroči dlani in se blagodejno razprši kakor ena Garnier moisturizer krema po obrazu eanintridesetletnika.

Tako nam je takoj jasno, da je človek pri enaintridesetih letih tudi jako lep in negovan.
In to povsem nehote. Izkušnje in dobra dejanja so mu mejkap artisti. Z dnevnim naborkom dobrih dejanj si človek pri 31ih letih ne samo čvrsti in debeli svoj svetniški sij, ampak obenem tudi lasišče. To zagotavlja, da se lasna linija še dolgo ne bo umaknila s silnega čela.

Tale post je bil rojstnodnevna čestitka za enega, ja, enaintridridesetletnika.
Mislim, da ne bere blogov, pa vseeno:

Vse najboljše Matej.


ps: nimam pojma o postavljanju vejic, porkaduš.

3 komentarji:

zloba pravi ...

vejice gor ali dol ... si razmislila, da bi služila s svojimi voščili? :)

lilita pravi ...

ej, to pa nima nobene povezave, sam nekaj si me spraševala o znanju angleščine na EU institucijah. ja, valjda da moraš znati angleško, samo za prevajalce je ful pomembna slovenščina, ker vedno prevajaš v svoj materni jezik. pa obužujejo te, če znaš francosko.

polonastrit pravi ...

@zloba: ga pa pihneš...
@lilita: bohlonej, sej una kr neki komplicira. bi rada, da rečem, da nič ni treba znat.