ŠOP ANTIL JU DROP

danes sem šla malo po nakupih. špecerije, da bo jasno. vse ostalo me da na bolniško za dva do tri dni. kot vestna gospodinja to(šoping) redno delam, razen takrat, ko ne...

mam pa eno zelo dobro strategijo. v štacuno ne grem, dokler na listku ni napisano kakav ali kapučino. ko to piše, je res kriza...
enaintridesetletni m., sicer precej toleranten do vseh nas 16ih, vedno brska po predalih s hrano in nikoli nič ne najde. seveda, če pa išče nemogoče fino-toskansko-gurmanske zadeve, kot so kruh, sir, skuta, pršut... NEMA. jest sem pa po drugi strani vedno sita od stvari tam not... zdej si kar sam prinese malo futra za bunkeljne z izgovorom, da me hoče mal presenetit... :)

torej šoping.

lil je dež, imela sem tri vrečke.
vsega skup je blo to enih 20kg po tamalem... čemu tolko? mleko, veliko mleka, tekočine in tako...
ker sem pač šibka in je treba kupit še kej nepogrešljivga, kar se prostituira s polic. seveda nič od tega ni v akciji. to je za rajo (je reku brezposelni in ugriznil v svoj tretji škamp v posteljici od rukole in tartufovega masla).
na koncu se je iz vsega motoviljenja izcimil en prav lep perfomans. v nemi verziji bi bil pravi cortek za otroćke.

PRIDITE ŠE VI:

opis vsebine:

1 oseba ženskega spola brez heca + 3 vidno težke vrečke + 1 marela(neavtomatska: morš obe roki uporabit, da jo prižgeš:)) + ključi od avta, jahte in vikenda vpeti v vponko na pasu + 150m do avta (za trening, da je špas) = rokenrol na parkirišču nakupovalnega centra na viču.

izvajalec:

pravkar se je zavedla, da bi blo lažje, če bi klavir nosila. ter da je jeba, če si solo performer.

kdaj:

pol ure po vstopu v center, kjer jo stilsko dodelajo...

jezik:

ni za govort...

pa še to:
danes je polna luna. nekdo, ki bi me na vsak način hotel spraviti k frizerju, mi je rekel:
"A veš, da se eni sam na polno luno strižejo?"
a je hotel hrabremu mišku kej povedat? bomo videli v naslednji epizodi... dons ne morem, sem mal zmatrana:)

mušek, muška, mušku...

muški...

beseda je še slabš poznana kot češarki, je pa v mojem življenju zelo prisotna.
imenovalnik ednine: MUŠEK, samostalnik je števen
sklanjatev: prva moška
pomen: (samo slabš.) - tista zadeva v očeh, ki se nabira med spanjem in izgleda kot bolj ali manj posušen smrkelj, samo da je v očeh. nahaja se čisto na notranjem robu učeka in lastnika nič ne boli. op.: proizvajalci so tako živali kot ljudje. nekaterim se proizvaja hitreje drugim počasneje.
izvor besede: poddeko v srajnah...
osebno mnenje:
jest jih pa ne prenesem. porkaduš da ne. sama nisem baš proizvajalec muškov, kar jih pa nastane, pa v kali uničim. zbezam ven in med prstoma roke zdriznem. potem si operem rokice. in živim naprej.
človeka najprej pogledam v muške in potem v oči. če ima nekdo oči kot najbolj modromodra špilja na tretjem karibskem čošku od koralnega otoka, pa bele zobke in telo, da bi ga snedel, pri meni nima šans, če se mu v očeh nabirajo muški. vsaj ne, dokler mu jih ne poberem ven. sej ne skrbet, nikol ni blo blazne gužve takelih okol moje osebe ;), to se sam tko reče.
ampak ne morš kar nekomu rečt, da mu hočeš muške pobrat. da ga drugač ne morš gledat. to sem upala rečt doslej moji sestri in še dvema osebama. in odziv v nobenem primeru ni bil blazno razumevajoč...
če mi kdo pusti to narest, sem pa vesela, kot bi bla za malco tazaresna posebna salama.
no, to je ena taka posebnost, ki jo imam...
stvar je tako napredovala, da jih opazim tudi na reklamah, kjer lepe ženske raztegujejo obrazne mišice, ki klonijo pod težo mejkapa. in nobenmu šusu od fotografa ni do zdej pršlo, da bi še tisto gomilo smrklja s fotošopom odstranu... o ne, to pa ne.

grem spat. zobke umit, prst v uč pa hevi metal ... hkonoč.

ps: in NE, nima nobene fotke nekoga tacega, ki bi imel muške v očeh. boženedaj...

posebna salama

danes se ubadam s posebno salamo.

ko sem bla še šolarček, sem jo nosila na vsak izlet, pohod, naravoslovni ali športni dan.

"pa zakaj je tolk posebna?",

sva se z bratrancem spraševala, ko sva v gmajni na 'ajnžovemu brdu' priredila skrivni piknik samo za naju. bil je takoj po kosilu. sva jedla posebno s kruhom in brez soka. ni blo lahko to spravt dol, ampak je šlo, ker posebne salame ne smeš puščat. sploh če jo doma spizdiš... no, piknika je blo konc v trenutku, ko sva pojedla, posebno vprašanje me pa še zdaj kdajpakdaj napade.

...kakorkoli, vsi smo vedeli:

- da je posebna salama v avtobusih smrdela, ko sam satan... do te mere, da je marsikdo marsikdaj v marsikatero luknjo marsikateri košček te posebne izbljuval.

- da roza barva za oblekce za barbiko še gre, ampak roza salama ne more bit glih neki, čemur bi človk reku praznik za telo in tko...

- da posebno salamo sestavljajo najbolj nespodobni deli živali, ki so potlej tko na hudičevo zmleti, da nič ne razločiš

- da ima posebna okus samo v kombinaciji s sirom, kruhom in kumaricami, drugače pa ni nič posebnega. če pa en dan stoji na sobni temperaturi, je pa okus izrazito poseben...

- da je ZARES posebna salama tista, ki se ni imenovala posebna, ampak ogrska... ta je bla za moje pojme najbolj posebna... bila je to suha salama in je mati niso nikoli kupli več kot 10dag, ker so vedeli, da bo šla, kolikor jo bodo kupili. (podobna štorija je povezana z viki kremo v 10g pakungah, ki so mi šle na jetra u božjo mater...)

vse to in še marsikaj smo vedli, pa še zmeraj smo komaj čakali:

- da na izletih napademo tavelko žemjo s posebno,

- da mati pridejo iz trgovine in se zakopljemo v vrečke ter ne odnehamo, dokler ne najdemo posebne

- da gremo v času pubertete 'po mal posebne v štacuno' (izgovor, da si sredi popoldneva ušel delu in skočil na čik (valda stari...:))

- da te kdo povabi na rojstni dan, kjer bojo meli 2 vrste sendvičev: s posebno in brez...

- da ti mati zjutraj spečejo posebno. to je pomenilo, da so počitnice...

mislim tukole:

posebna je bil poceni politično-gospodarski nateg... največjemu šitu so dali posebno ime in folk je v vrsti stal zanjo. no, res je sicer, da neke blazne izbire ni blo, ampak posebna gre še zmer zlo dobr... samo da se zdaj imenuje poli al joli al kaj... pa dejmo še vampom kako posebno ime, npr. žvečljivi mesni volančki

polena imaš v očeh

no, nekaterim pač ni pomoči...

malo prej se je moja oseba vrnila z lahnega drnca po golovcu, ki se je v drugi polovici prevesil v trikilometrski zavestno zaviran šprint in zvijanje okoli lastne osi za +/- 60stopinj. zakaj? ker je bil to ravno čas, ko se ne hodi trimčkat. čas pred nevihto... :)

občasno se je osebek tudi malce priklonil, zamižal od bolečine, ker je v uček priletelo poleno iz kakega bora, hrasta ali drugih divjih zveri. posledično se je seveda spotaknil ob na tleh ležeči češarek (bi rekla mojca, slovenci pa temu rečemo storž:)). sledila je 3-5 sekund trajajoča silna borba z Gravitacijo, ki ga le v loku nesla proti tlom. naglavački...

osebek se je v nekem trenutku zavedel, da ima v laseh kovinske špange in v žepku kovinske (!) ključe.

to dejstvo in splošno stanje družbe sta močno prispevala k temu, da ga je - reveža - prijelo kakat. kar naenkrat je bil še dodatno motiviran in ves v elanu se je hotel kar prežarčiti na ljubi domači sekret. potem je ugotovil, da s hitrostjo premosorazmerno muva tudi prebava...

ostalo mu je le še to, da stisne zobe in čim počasneje prilomasti do doma. obrazna mimika je bila zelo izrazita. dobro, da na popotovanju lassie ni srečal drugih osebkov, ker bi se naslednji dan po ljubljani govorilo o volkodlaku s špangami in ključi v rokah, ki miže razteguje in kremži usta u božjo mater. premika pa se kljub ujmi sumljivo počasi.

no, vse se je srečno izteklo. vse.

špange in ključi se sušijo, osebek bo od veselja spil kakav.

ogenj in voda

bila sem na morju. bilo je lepo. včasih smo tudi jedli.

no, zdaj tam gori. gori pride od goreti. to je pa glagol.
gori na gori gori, janez pa še kar ni v kamniku.

bilo je strašno lepo. imamo vse tri zdej radiatorčke od smejanja. pa musklfibr v prsnih mišicah in ramah, preperele kopalke in tako dalje...

banananjam

banane so kraljice...

.... ko jih ja ata še iz avstrije pršvercal, so osvojile mojo dušo. tako lepo dišijo in vse slastno smetanaste. in sploh niso take kot drugo sadje. banane imajo zaslugo, da sem dala možnost še drugemu sadju. kot otroka so me težko prpravli, da pojem kaj, kar ni blo maaronflajš. zdej je to radikalno drgač:))). ona ve, da sem norc na sadje. tihožitje.

skratka banane. mamo mi kle en problem:

ne morem vzet pri sadjarju ene banane. to svet ni vidu. ne ga srat no.

banane morajo bit v šopu. ponavadi jih nabavim od pet do šest. zadnjič jih je blo v šopu kar enih devet in so me čist zrajcale. če ne bi blo zraven nekoga, ki ve, da živim v skupnosti enega, bi šle direkt v voziček.

no, kupim jih torej pet. šest. prinesem domov in položim bejbike v skledico.

in v tem trenutku se zgodba nekam čudno zaplete.

banane in jast ne najdemo kompromisne rešitve. one so tam, vse voljne in rajjcig, jest jih božam s pogledi, včasih z rokico, pa vonjam jih. pojem jih pa ne. in seveda mi umrejo. najprej dobijo pege in neki se zgubajo. pol se skrčijo, še bolj upognejo in na koncu so samo še pet štrcljev brez hrbtenice...

pa kdaj je najbolj primeren čas, da človk poje banano?

očitno, da boli

poletje je in sneg je skopnel. nekatere stavri pridejo bolj do izraza.

kdor kolčkaj hodi v hribe, je na ta fenomen že naletel. zaprmej da je. če pa ni, pa še bo.

včasih tudi sama grem v hribe...

...in ni mi jasno, zakaj tak halo glede pasjih drekcev. ob vznožjih gora se vendar vidi in voha marsikaj, kar ni padlo od nobene pasje riti, oprostite izrazu.

ob stezah glih ni vsakih 200m stranišča z zewa doppelt skretpapirjem. in je človek potem prisiljen malo improvizirat.

no, slovenci smo v tem športu za posrat. majkemi, dobesedno.

že nekajkrat sem zgrešila smrdeči kupček za komajda kak centi.

no, včasih je kupček, včasih so fefki, včasih pa je vsa stvar bolj likvidna.

mater jim mater:((( pa se opravičujem materam....

KAKO STVAR POTEKA?

nek pwaninc začuti, da bo treba na kenjoning, v kitzbuehl ali kakat po domače. sledilo bi vprašanje, ki ga je poznal že france p., ampak naš pwaninc pač ne. odloči, da bo odložil breme kar na stezo ali pa čim bližje le-tej. če se da, ta razdalja ne preseže 19 cm. stvar kraljevsko opravi, obvlada zadevo in to ne samo na kahlici. ponosen je. obriše ritko. za to porabi tristo metrov toaletnega papirja, ki mu strašno bremenijo nahrbtnik. papir nameče malo desno, malo levo, malo spredaj, malo zadaj. čačača. če ima še malo časa, nekaj uporabljene rolce obesi na bližnje vejice, saj ne bo dolgo, ko bo tu božič. odide.

in stvar magično izgine. seveda, zemlja se odpre, priteče zala s kančkom ciklamne dišave za sekret in je spet vse tako kot prej. flushhhh

kaj imam jast za take pwanince? sredinec. njihov. kam? ugani...

mater jim.

21:36

vroče mi je, mater mi je vroče.

tvegam, da zaspim vsakič, ko mežiknem.

po glavi mi ropota in podira ovinke reklama za wc net:..."smrdi, smrdi,smrdi, jojkako smrdi..."

pa niti ne vem, zakaj. ker tu, kod nas, diši.

čakam, da pride big giant head in mi da čelno.

zamuja, ker je na vlaku iz ilirske bistrice nenapovedano prišlo do izgredov. branjevke so se odpravljale v ljubljano prodajat biozelenjad, pa je ena izmed njih obtožila drugo, da je njen paradajz iz kitajske. trdila je tudi, da nobena ribezova jagoda ne more imeti premera, večjega od 24cm.

gospa s paradajzom, rudečim zelo, je na to žalitev reagirala tako, da je potegnila ročko za zasilno ustavljanje. jadrno jo je ucvrla skozi grmovje proti zelenozelenim poljanam, preklinjajoč v nekem čudnem jeziku.

potniki so obnemeli. z mesta izgredov se bodo lahko odpeljali šele, ko bo prišla ekipa radia kum in naredila reportažo.

do takrat moje čelo čaka.

odločitve v senci

... danes je v stanovanju čisto mirno...
tu sem samo jast+16 .

res je fino.
imam občutek, da bi komot sama tu živela. imenovala bi se Lastnik.
ne, čisto zares, brez velikih travm in embrionalnih stik. suverena ko strela.

odločila sem se, da bom Očetu rekla, naj mi kupi stanovanje.

kdor me pozna, ve, da sem pravkar povedala tak vic oziroma kratko zgodbico s smešnim zaključkom, da ga je odkatapultiralo nekam daleč.... u božjo mater.


imam se lepo, čeprav kondomov ni na hladilniku.

ps: vem, da se ima lepo tudi tale. pa lep pozdrav ob tej priložnosti.

VISOKA in pritlehna doživetja

pred 2h sem prišla z Aškerčeve 2, kjer so me 2 uri in pol sprehajali. iz referata v pritličje. to je štiri nadstropja. peš vsakič, ker ... ma nevem , zakaj, da sem mela vsaj kej od tega.

namreč: prejšnji teden sem na referatu oddala prošnjo. zraven indeks. prošnjo bodo seveda zaradi kompleksnosti problema reševali do septembra. za reševanje in ranjence pri tem početju bom lahko plačala 71€.
ker je rok za prijavo k mojim izpitom že sedaj, je nastala cela kolobocija. indeks sem rabila, da prepišem opravljene izpite.


1. iz pritličja v 5. nadstropje.
številka ena sem. hura. gospa referatnica ne najde mojega indeksa. nič ne bo. "pridite drug teden." "NE, ne bom gospa."
hm, no potlej pa: ravno včeraj so ga poslali (bemti po kurirju...) na romanistiko. ali je tam ali pa je na poti (ločno priredje) tja.

2. iz 5. v pritličje na romanistiko. gospa (edina ZARES prijazna, bi jo člowk v obupu kar objel in prosu, če me posvoji...) išče in ne najde mojeha. joj prejoj... pa zdaj? bo malo pobrskala po računalniku... ravno včeraj ga je poslala odobrenega nazaj na referat. na referatu je. kar pomeni, da grem gor. v tolažbo mojemu solzenabirajočemu pogledu je gospa rekla, da je Marija bila prejšnji teden na dopustu, pa je nastala taka zmeda... naj to nosim v srčku...

3. iz pritličja v 5. nadstropje: sem številka 23. hura. medtem ko čakam, skočim še v 3.štuk na tajništvo anglistike. nema. itak razdirajo ff po celi črti, posledično so tudi anglisti preseljeni. v pritličje. a ne ga srat...
number 23 pride na vrsto in razloži poteškoće. gospe je malo nerodno, zato pokliče Marijo... Marija pravi, da se bosta podsvetovali, jaz pa lahko počakam na stolu pred okencem. hvala. po posvetu mi povesta, da je indeks na anglistiki ali pa je na poti na anglistiko. aja, a ne ga srat... pojdite tja.

4. iz 5. v pritličje: na anglistiki so tri ženske, ki mi dopovedujejo, da to sicer je tajništvo ampak da v tistem trenutku ni v funkciji. a bejž? ko sem končno po kar napornem pogajanju končno le prišla do indeksa, ki je cel čas ležal na mizi na razdalji 90cm od mene, sem morala obljubit, da ga prinesem nazaj. jes sir.

5. iz pritličja v pritličje. na roamnistiki pregledamo papirje, se prijavimo, napišemo, kar je treba... medtem ko gospa pregleduje prijavnico, jaz skočim še kopirat indeks. ki je zunaj stavbe v kleti. pridem nazaj. "Lepo. Tole, Polonca, morate nesti v referat, indeks pa nazaj na anglistiko." Vse ji oprostim, ker je moja bodoča mami...

6. iz pritličja v 5. nadstropje. vmes poflirtam še z delavci, ki bodo po šihtu gotovo šli na festival ljubljana :) številka 44. čakam... čakam... pri 43. mi pristopi zelo lepa gospodična. kot shakira je. "Ali imaš ti števiilko? Koliko pa imaš? Primerjajva. Jaz imam 25, ker sem bila ćže prej tu, potem sem pa odšla." Ah če je pa tko, pol pa že. Mislila sem si pa: " You don't even know the meaning of the word I'm sorry..."
Prišla sem na vrsto. Hotela oddat prijavnico. NOT! Ja, tole pa ne bo šlo. Morate mi prinest indeks zraven. Pa zakaj? Pa zato, (ker ga snočkaj ni bilo, najbrž). moramo mi to vse pregledat.
"Gospa, pa dejte no. Jest sem že tokrat bla kle dons..." "Ja, to je tko." "Pa dejte se mal organizirat." "Veste kaj, ..." Pol je kar utihnila, čeprav sem pričakovala hud rafal ob nepokorščini.

7. iz 5. v pritličje. v tajništvo, ki še vedno ni v funkciji. vzamem indeks, ker je bejba ravno na telefonu. s kančkom očesa zaznam kriljenje z rokami, pa pospešim korak.

8. iz pritličja v 5. številka 64. čakam in polglasno prepevam: "Nesretnik sam..." Dočakam. Gospe sta kar dve zdaj. Samo zame. Pogledata prvo stran, pa zadnjo stran. In zapreta indeks. Posvetujeta se in ugotovita, da sploh ne smem oddati prijavnice in ne delati izpitov, dokler prošnaj ne bo rešena. ne bo šlo. meni so dovolili na oddelkih, pa še zadnjič neka druga referatnica. kokokooookokooko...

kompromis: v začetku avgusta lahko pokličem na faks, če lahko opravljam izpite. ko bom prišla, moram indeks prinesti s seboj. no, ta bo itak tam. ker ga moram seveda nesti še enkrat nazaj v pritličje. in roza mapico lahko do avgusta pospravim.

9. iz 5.nadstropja bv pritličje. oddam indeks in gledam blazno grdo. trajnica mi nič ne reče. ni v funkciji.

10. prehodim že 500m in sem skoraj doma, ko ugotovim, da imam avto blizu rimskega zidu.

11. zdaj sem doma. in se lahko učim, praskam po riti do avgusta. računam, koliko višinskih metrov je to bilo. ne vem, kolk je visok ff.

ZAGONETKA

na radiji sem slišala melodijo, ki mi je po preteku neke določene časovne distance, začela predstavjati svojevrstno zagonetko. razbohotila se je po volumnu meni lastnih možgan, sumim, da sili tudi na vranico in ostalo drobovje.

TOREJ ZAGONETKA:

ali gre takole:
tvoj dom so luke in morje v vetru, ki šumi...

al takole:
tvoj dom so luke in veter v morju, ki šumi...

kakor koli, tako helena, jest pa ne.

moj dom je šuma, kjer luža v vetru valovi...

šupšuaria šuaria...

...Ou je..
ura je pa preeč in takla mamo ob enih ponoč. cel žur. ou je...:))

URGENTNO IZ PAKISTANA

za zdajle samo tole. kliknite TEJK KER, pa bo vse jasno.

mene bole vsi notranji organi ...

od butanja enega v drugega, medtem ko se je zunanji del mene valjal, širil in krčil, prepogibal inu eno majčkeno zašvical...

zame je to neki najboljšga na svetu..:))))

hausarest

ohoho, zdaj bom bolj pogosto uporabljala stavek,

"K pisanju me je spodbudil ta pa ta..." in podobno. zaradi te pa te.

ta stavek seveda ni bil moj, ampak sem ga preplonkala od tele, ki je našla svoj današnjo spodbudo nekje na SV države se mi zdi.... ITD.

no, definitivno in absolutno ključnoključne zasluge za tole javno objavo ima ena zmešana gospodična, pa brez zamere. tuko, zdej samo še pogledam levodesno... dobro. mislim, da sem varna. gremo.

kam pa kam? ma, nikamor. ta vikend sem enkrat šla v trgovino. enkrat sem nesla dol smeti. prvi muving z avtom, ker je 400m stran. drugi muving peš. ostali premiki (gospod, se opravičujem) niso bili daljši od desetih metrov.

čemu? ker sem i prostovoljno odredila hišni pripor, da me potegne v učenje. poteguje me že cel teden. nekako ni neke silne sile, ki bi srkala.... pa čeprav mam vse lepo pripravljeno.

z namenom, da ovekovečim te svoje muke, bom napisala primer, in sicer 1/144-ino vsega, kar moram znati. tako bom združila prijetno z neprijetnim. al kako...

da bodo sinovi in hčere, vnuki in vnukinje vedeli in celotno zamenojstvo začutilo, kako je tastara trpela.

te stvari moram znat napamet. na izpitu napisat z modrim kulijm. podčrtovat z zelenim ali črnim. veto na rdečega. ločila ne smejo biti podčrtana, razen če.... oblika mora biti čimbolj podobna tisti v knjigi. jes, of kors...

SEDANJIK

se uporablja za izraženje dejanj v NEODVISNIH STAVKIH in v NEKATERIH ODVISNIKIH

(A) v pravi sedanjosti (Pr / Pr')

Pravkar opazujemo rabo slovenskega sedanjika.

Stiamo osservando l'uso del "sedanjik".

(B) v 'razširjeni sedanjosti' (Pr /Pr')

Peter poje tri pomaranče na dan.

Peter mangia tre arance al giorno.

(C) v ' zunajčasovnosti (Pr / Pr')

Kdor poje tri pomaranče na dan, nima problemov z zdravjem.

Chi mangia tre arance al giorno non ha problemi di salute.

(D) v prihodnosti (Pr /Pr')

Jutri popoldne se peter vrne s pomarančami, mi pa odidemo.

Domani pomeriggio Peter ritorna con le arance; noi, invece, partiamo.

(E) v preteklosti ( v historičnem postopku) - za centralno, istodobno ali zadobno dejanje (Pr / Pr')

Tega dne se Peter vrne pozno. Vsi že spijo. Navadno ob tej uri še vsi bedijo, ampak naslednji dan odpotujejo že zelo zgodaj.

Quel giorno Pietro torna tardi. Tutti dormono /stanno dormendo. Di solito a quest'ora sono ancora svegli, ma l'indomani partono molto presto.

Posebnosti rabe sedanjika glede na situacijo v italijanščini:

1. v različnih odvisnikih, če sta OSEBKA ISTA, se obvezno ali fakultativno /glede na tip odvisnika/ uporablja neosebna oblika - infinitiv (INF)

- gerundij (G)

• Ker poznaš vse prisotne (pomaranče), mi jih lahko predstaviš. Conoscendo tutti i presenti puoi presentarmeli.


• Čeprav se slabo počuti, poskuša dokončati delo. Pur non sentendosi bene cerca di finire il lavoro.
  
• Ni vedel, ali naj odide ali ne. Non sapeva se partire o no.
  

2. V vsebinskih odvisnikih za vse časovne sfere; za istodobna (tudi razširjeno istodobna - navade) in zadobna dejanja (za nepreteklost: Pr / Pr'; za preteklost: IM / IM'; za ista osebka: INF)

• Rekli bodo, da je bolan. Diranno che E MALATO.


• Upamo, da se vrne jutri. Speriamo che lui torni domani.


• Kadarkoli zasveti rdeča lučka, pomeni, da je stroj pripravljen. Quando si accende la spia rossa significa che la macchina e pronta.


• Trdili so, da poje kilo jabolk na dan. Sostenevano che mangiasse un chilo di mele al giorno.


• Vedeli so, kdaj odide. Sapevano quando partiva.


• Rekli so, da se vrne naslednji dan. Dissero che tornava il giorno seguente.


• Spraševali so se, ali tega ne ve. Si chiedevano se non lo sapesse.


• Ve /vedel je /vedel bo, da je pozen. Sa / Sapra / sapeva di esssere in ritardo.

..............................................................

do tu je šlo, potem pa kljub vsem prepričevanjem tale spletnik kar ni hotel biti tisto, kar sem ustvarila v dveh urah, kar to pišem. Zgleda, da je tud kompjuterju vsega dovolj in preveč...

Objavljam še konec prvotnega posta. Upam, da vsaj to uspe (sedanjik sem uporabila za zadobno dejanje, ki se bo olia pa ne bo zgodilo v priihodnosti).

...............................................

Tako. Čestitke tistemu, ki ni zaspal.

FRUSTRATING? Frustrating. Ampak jutri zjutraj bo bolje, saj jutra so čista :)

turkeybrains

ravno ležim na mizi in pišem tole. malo eksperimentiram položaje...

in mam TV pržgan. TV stoji tako, da ga lahko pobožam od uzad.

na sporedu so odmevi.

neka konferenca je bila, tam so neki blazno pomembni in odločujoči predstavniki te-in-te države dajali izjave.

no, in kar naenkrat so se začeli pogovarjat o puranih in njihovem vstopu v eu...

ne, mene to sploh ni ganilo. sem zelo priden poslušalec poročil, tak, kot si ga želi vsa politična scena. zlepa ne popiz..im...

pa sem še mal poležala na mizi, kjer je kar prijetno, moram rečt...

dokler ni cimer prižgal sesalca in zdaj sesa stanovanje. (sam tolk, btw...)

jast pa sem se malo razmislila. pa kako,...

Slavko Bobovnik in njegovi sodelavci že ne bi zganjali takih prvoaprilskih na 5.7.2007.

PURANI,

pa kje si še to vidu. v sirovo omako ja, pa v omako iz zelenega popra tudi, sam v eu....

zakaj bi sploh na tako visoki ravni razpravlljali o tem?

še bolj čudno pa je blo, da je neki francoz odgovoril, da je njegovo stališče trdno.

torej da purani niso za v EU.

IN POTEM SE MI JE POSVETILO.

govorili so o turčiji.

ne, ne, sej kola zmešana se ne morem it učit. za učenje ti morajo bit stvari malček hitreje jasne :)

bohpumagi. meni in puranom.

vonj poletja = pig rizia

Ura je 16:40. sam tolk, da je jasno...

tale samer in the siti že kr mal smrdi.

men se pa ne da tuširat. zdej sem itak brezposelna, oni (opa, MI) pa lahko smrdimo.

prštiman mam vse, da se začnem učit.

sej pravim, prštiman mam vse.

prštiman mam vse.

prštiman mam vse.

prštiman mam vse.

prštiman mam vse.

z nekaj intenzivne vaje grem stavt, da lahko ta stavek napišem v dveh sekundah, ne da se zatikpam.

prštiman mam vse.

prštiman mam vse.

prštiman mam vse.

ura je 16:50. sam tolk, da je jasno.

pigrizia (it.) = lenoba

OB SLOVESU

zakaj je dobro bit tršica na konc leta?

• 1 velika falična roža z vijoličnimi cvetovi, ki še ne ve, da jo bom umorila


• 1 šopek roza-rdeča kombinacija gerber in nageljnov. plus eni zeleni in beli fefki.


• 3 voščilnice; na eni piše, da sem angel. jes, of kors, how jes no...


• ena velika milka čokoljad z drobljenimi lešniki


• knjiga VEČNE MODROSTI, ne vem zakaj, sej vse vem:)


• 1 velik rujav, mehak in grozno simpatičen plišasti medo, ki me ponoči napade in se me oklepa. ne vem, kej mu je.


• ene hribovske hlače, velikosti M. torej se vidi, da moja rit ni več XS. mater.


• 50 ml parfuma HYPNOTIC POISON od Diorja. niso me samo poslušal...


• en paket Happy Hippotov od Kinderja. d best...


• ena lesena ogrlica, ki se je že zlila z mano


• roza copati za po stanovanju, imitacija ledra. hudo :)))


• pismo, v katerem iz imena POLONA nastane zahvala, da se človk stopi, stali, spremeni agregatno stanje :)


• RADI VAS IMAMO, POGREŠALI VAS BOMO v gotici napisano na tablo

madona, to je skor za vsakega od šestnajstih nekaj.

ps: nekje nad ljubljano se pojavlja en tak velik dišeč oblak, ki je blazno opazen čeprav povsem brezbarven... to je moj nabrekli ego...