četrtek, 19. julij 2007

banananjam



banane so kraljice...

.... ko jih ja ata še iz avstrije pršvercal, so osvojile mojo dušo. tako lepo dišijo in vse slastno smetanaste. in sploh niso take kot drugo sadje. banane imajo zaslugo, da sem dala možnost še drugemu sadju. kot otroka so me težko prpravli, da pojem kaj, kar ni blo maaronflajš. zdej je to radikalno drgač:))). ona ve, da sem norc na sadje. tihožitje.

skratka banane. mamo mi kle en problem:

ne morem vzet pri sadjarju ene banane. to svet ni vidu. ne ga srat no.

banane morajo bit v šopu. ponavadi jih nabavim od pet do šest. zadnjič jih je blo v šopu kar enih devet in so me čist zrajcale. če ne bi blo zraven nekoga, ki ve, da živim v skupnosti enega, bi šle direkt v voziček.

no, kupim jih torej pet. šest. prinesem domov in položim bejbike v skledico.

in v tem trenutku se zgodba nekam čudno zaplete.
banane in jast ne najdemo kompromisne rešitve. one so tam, vse voljne in rajjcig, jest jih božam s pogledi, včasih z rokico, pa vonjam jih. pojem jih pa ne. in seveda mi umrejo. najprej dobijo pege in neki se zgubajo. pol se skrčijo, še bolj upognejo in na koncu so samo še pet štrcljev brez hrbtenice...

pa kdaj je najbolj primeren čas, da človk poje banano?

3 komentarji:

sosed pravi ...

lahko pa kupiš plastične in jih mirno božaš do imbecilnosti. ;)

polonastrit pravi ...

o bohlonej, jest pa res rabm bližnjico do imbecilnosti :)))

sosed pravi ...

ha ha ha, tole je pa zdej čist narobe izpadlo.. :))