...oziroma kmetske slike, bi rekel janko.
o košnji in travi in vonju trave je pisal spletnidnevnikar sosed.
osredotočil se je na vonj pokošene trave.
ne, jest se ne bom, da me ne bo kdo kregal ;)
danes sem bila spet priča utrinku iz družinskega življenja. včasih se res zdi, kot da živim na koledarju od karitasa...
no, foter in sin ali hči (nevem, je bila samo zvočna slika. otroček pa še ni bil v fazi, ko se spol loči:)) sta kosila travo.
kosila sta s kosilnico, ki jo mora seveda imet vsak taprav desc.
otroček je držal za krmilo, za njim pa ata, ki je zadevo mel pod kontrolo.
otroček tega ni tolk vedu. šlo je počasi, ampak otroček se je imel superfajn, ker se je kar smejal. in je bil ohkako ponosen, da s Fotrom kosi travo. oziroma da Foter z njim kosi travo...
da je otroček v bistvu tisti, ki je tanarbolj koristen:
služi malico zase in za Fotra.
potem jo bo skupaj s sodelavcem z užitkom snedel. seveda šele, ko jo bo zaslužil. po pomembnem sobotnem opravilu.
in res, foter je kar naenkrat reku:
"Jest samo usmerjam, a ne?"
a) eni fotri bi otročka posadili v kletko poleg travnika,
z diarejo besed pospremili svoj performans,
na koncu pa mu,
ponosni na potne srage med obrvmi in pod pajsko, dejali,
da bo to lahko otroček počel šele, ko bo zrasel.
ko bo imel velikega lulčka ali velike joškle.
b) naš foter bi recimo pokosu travnik in mi otročki bi gledali, kako on to dela.
potem bi šli na drug travnik in bi mi poskušali kosit. itak ne bi znali.
on bi parkrat reku:
"porkaputana, to je pa zato, ker me niste gledal!!!"
pol bi šli v tišini na savinjski želodec, kruh in srbsko salato.
brez sira, to je za ta fine.
Ni komentarjev:
Objavite komentar