zdele mam glavo mal porozno.
zjutraj se sprašujem, zakaj tolk o košarki po radiju govorijo...
poroznost možganov nas je doletela že večkrat. preveč zračnih mehurčkov v neki snovi. neki tagza. pol so kle še mehurčki. to nas pripelje do novega leta.
moram povedat eno prigodo.
... o tem, do kakega sklepa smo enkrat pršli na veliki pwanini, ko smo proslavljali novo leto. bil je drugi ali tretji januar, pili smo mleko z rumom in šnopcom na vinovi osnovi. sorte vina se ne spomnim, ampak verjetno se ni najbolj ujela s tunami in majonezo in kruhom brez rukole. to smo zaužili pred, med ali po vinu. ne vem več točno, ker je bil sneg :)))
f hlavnem, bili smo modri, modrovali smo do vijoličnosti.
sama sem spesnila odo pire krompirju z gobicami, samo le-ta se je pozabila, zapisati je pa ni hotel nihče. papir je bil samo za podkurit.modrost je bila tale:
BL SMO PJAN, BL SMO PJAN.
(stopnjevalno priredje)
pa nej ji kdo oporeka.
no takle mamo. sam zdej se moram lepo obnašat, ker mam novo službo.
sem že ta drug dan u bularjih prmarširala... :) čist res
5 komentarjev:
včasih ... ampak res samo včasih, ti je težko sledit. :)
po moje striti ne mara, da se ji sledi. sie ist nicht ein fuhrer :-)
p.s. meni je bil pa ta post eden bolj razumljivih. verjetn zato, ker sem bliz velke pwanine doma :-)
hudića kje je ta welka pwanina,verjetno tam ko so vsi rahlo zadeti:)
ne, a res se me ne razume?
bom se potrudio..
kros maj heart houp tu ...
... kraj.
Dej no, sej gre, enga psa vodnika pa gre. Sledimo gor in dol, preko pwanin, fakičev in pweklinanja.
Sej je fest deklina, tko mal na draj vit vleče.
(U bistvu skoz čakam, da skoz oblake posije sonce pa da vidmo tisto zatajevano soft sajd.)
Recmo.
Objavite komentar