milo in žajfa in sneg

imamo novo milo.
milo je namejeno umivanju rok.
je v kopalnici.

grozno mi smrdi. obupno.

danes sem končno ugotovila, zakaj.

neki časa nazaj, marca '05, sem naredila neumnost. zame nič nenavadnega. ampak tale... pravzaprav nisem bla sama, zraven sem zvlekla še dva fanta.
bil je to en tak dan, ko pameten osebek ne gre v hribe. ne gre in pika. amen.šlus.

snežilo je ko pr norcih.začelo je prejšnjo noč in jutro ni kazalo, da se bo vreme KAKORKOLI spremenilo.

in se tudi ni. torej snegovalo je, snežilo in sneg je naletaval u božjo mater.

a striti je imel sršene v riti in ni hotel k maš pa pol domov na južno... ne pa ne pa ne...

S:Pejmo u hribe, smučat... ja, pejmo!!!! veš kva bo dobr, lej kok bo celca, pa stari tega ni za spustit...
M:... ne seri...
S: ...flaflablabla...(ljubček sem poljubčel tja, nauš verjel, kaj vse za ene tehnike obvladam :))
M:OK...

in...
tisto jutro je prav na tistem hribu, našem cilju, nekoga zasul plaz...
to ni nikoli u redu. to sploh ni u redu.... ker smo bli tam, smo ga pomagali iskat.
našli so ga šele reševalci, ker mi brez žoln nismo mel šans.

odkopali, zavili, oživljali. oživljali. oživljali.
zdelo se nam je že, da napredujemo....
dihanedihadihanediha....
ne diha. sploh. tišina kriči.
smrt ugotovili pristojni, ko so dospeli.

pametnih je bilo maljonmaljonast. pustite me na miru.priznam, da sem bedak.
nažalost enemu takemu bedaku tisti večer ni uspelo priti do piva.

tolk o tem.

pa da spet pridem na začetek.
to milo, to grozno obupno milo, ki sploh ni MILO ampak je STRAŠNO, ima vonj po tistem fantu. tistem, ki ni prišel do piva.

fuknla ga bom čez balkon.

milo.