to ti je erotika

bilo je usodno, nepozabno, očiščujoče.

nekje marca sem prišla do strašnega spoznanja, da je Konec neke ljubezni.... bilo je hudo, začelo se je obdobje brez Nje. tulila sem v luno, v noči brez lune, v reke, na aparate, v božjo mater. ni pomagalo. rekli so mi, da bo čas pocelil rane. ni mi preostalo drugega, kot da to verjamem. čeprav sem jih potihem pošiljala v nespodobne kraje, češ dejte mi njo in ne teh bednih stereotipov. čas je mineval, živela sem it dneva v dan. najhuje je seveda vedno zvečer, nekje med Odmevi in Vremenom človek pač rabi L.T.O. veliko tega... kar mi je lahko nudila samo Ona.

srce je bilo raztreščeno na miljone mikrodelcev. bolelo je kot zvok, ki ga sproži ena sama steklenica, ki jo fukneš v smetnjak, na katerem piše Steklo. postajala sem prozorna...

dokler.

zanj sem prvič slišala nekje lani. niti si nisem zapomnila njegovega imena, bil je pač še nekdo. dokler se nisva spet srečala. nekje junija letos.

nekje med koprom in ljubljano se je znašel na sovoznikovem sedežu mojega avtojčka. peljala sem svojo osebo z nore dekliščine...

strmel je vame. prodiral je vame in točno sem vedela, kaj si misli. želel si me je. močno. rekel pa ni nič.

dokaj čudno, a njegova nemost me ni motila. nasprotno, nadse me je vznemirjala. čutila sem njegov nežen pogled na prstih nog, pomikal se je naprej prek stegen, bokov, trebuha, prsi, vse tja do zatilja, kjer je nekaj pritisnil, da me je zmrazilo in pogrelo obenem.

postala semTELO. samo in zgolj telo. prvič po dolgem času sva bila eno. in to eno bi lahko strnila v eno besedo: ŽELJA. kri je vzvalovila v meni, postala morje, ki se je silovito in hkrati nadvse prijetnoščemeče zaganjala ob stene mojega bitja.

on me je pri tem opazoval. nepremično in brez besed. želel. na sedežu poleg.

še preden sva peljala mimo sadjarja, ki me vedno nategne, sva vedela. večer bo najin. predigra se je začela...

hrepenenje je postajalo nevzdržno, strast je divje sekala vse, kar je še bilo med nama. nekje med odmevi in vremenom se je začelo.

tipala sem ga počasi, delček za delčkom, dokler nisem začutla, da se mi predaja. vedela sva, da si ga tako ni vzela še nobena ženska. ko sem mu zviševala temperaturo, je kipel... polila sem ga s smetano, skoraj bi eksplodiral. nisem pustila, da bi me zmedel. pretresla sem ga do drobovja. užival je vsako minuto. jemala sem si ga s ta malo žličko. ravno prav zrajcanega. čisto nežno in čisto počasi, dokler je šlo...

ko je bilo najlepše, sva zaključila. zaključila obenem. skupaj kot eno. bil je še vedno v meni...

in tako zdaj vsak dan.

naslednji dan sem šla k spovedi. ko mi je fajmošter velel: "Povejte mi svoje grehe...", sem rekla: "Ne bom ...". to sem storila s tako sladostrastnim glasom, da je moral k spovedi potem on...

ps: L.T.O.: ljubezen, toplina, objem

tudi vam ga lahko priskrbim. no problem. dejansko in brez heca.