česnova juha

no, do juhe pridem kasneje.

učer sem bla kar rahlo 'razrvana', sej mi se tud lubčkat ni zdel etično. no, to je pa potlej že znak za alarm.

dons je vse drugač, ker mora bit. bolani do nadaljnjega nismo. simptome sem si razložila s tistim, kar mi je prišlo na pamet: zmedena sem in bom, zaspana tud, JOHNSONOV JEBENI ŠAMPON JE KRIV ZA SRBENJE GLAVE, zebe me pa itak zmeri.

no, pol je bil pa tak lep sončen dan, da smo se odpravili na Malo Mojstrovko.

Čemu?

da bi pridričali spet nazaj dol.

iz službe mal prej (no, razen mene, ker učitli nič ne delajo od 11 naprej:)), pol pa v lahnem drncu gor, fotosešn, pa dol.

fantje so si dal kar dela z mojim smučanjem. oziroma s tem, kaj je pri tem početju smešnega. glava nižje od riti, noge naravnost, zavijanje z ritjo. pa kaj še... jest vem, da mora to tko bit in nič drgač, ker to je specifika malih metrskih smuči, ne :)

pa kaj pol, sem pa elegantna ko beloruska gimnastičarka gorgrede.

pa uni deskarji normalno imajo čas med spustom opazovati okolico, ker po celem hribu nardijo od 2-4 zavoje.

pol smo šli u gostilno pr Martin, kjer sem jedla česnovo juho. drgač nisem juhofil, ampak česen... česen mam pa rada. brez česna svet ne bi bil tok lep.

juha je bla u redu, sam premal jo je blo. tako da bom drugič naročila neki, kar me bo nasitilo.

in nikol, nikol ne bom verjela bejbam, da so po juhi site. ni šans.

če ješ juho kot samostojno jed, je zraven obvezna še pol kile kruha. pa po večerji doza cukra. in maš samostojno jed - my ass ... :)