petek, 23. marec 2007

lezbičnost


ne vem, zakaj sem tok časa rabla, da neki povem o mojem svetišču.


no, vidite jo na sliki.
to je moja gora. MOJA ljubica. malo je stvari na svetu, ki mi tok pomenijo, kot tale kucelj.


prvič sem ga opazla na šolskih kultur-športnih marših, ki so vodili v vasico Slevo pod Kamniškim vrhom. tam smo se otovorjeni s pingo sokom in sendvičem s posebno v prevelikih nahrbtnikih drli partizanske pesmi v čast carjem, ki so padli za domovino. To so nam povedali eni zateženi večni partizani, ki so mel en poseben dar. namreč z govori zamorit otroke in najbrž vse prisotne do te mere, da smo se komi prvlekl do doma. peš.


ni važn. takrat sem jo zagledala. in si rekla: "To je pa lepa gora."


In nič. Do takrat, ko je Bina nardila izpit za avto. To se nama je zdel nekako nujen pogoj za uspešno odpravo. Da sva se lahko prpilale do izhodišča.


Ljubezensko razmerje se je rodilo. Ampak trije so preveč. Kmal sva vsaka po svoje začele drsat gor in dol. Pr men je vodilo v nekakšno odvisnost, saj sem se v navalu strasti včasih tud po dvakrat na dan podajala gor. Zdej sem v Ljubljani, pa še zmer gor rinem. Ampak mam še druge ljubezni, zato ne več tako pogosto. Ne znam povedat, sliš se banalno, ampak ta hribič je moj apaurin, čokolada, topel objem, puhast povšter.


Tam sem prvič bežno srečala tud Mateja (sem hotla napisat mojga, pa nisem), s katerim se zdaj precej družim :). Tam sem ugotovila, da doma nisem srečna, da mam rada gibanje, gore in tišino. Da me glasba, če res ni taka, kot da je na svetu že od vekomaj, moti. Ja, moti.


SPOL.

Zadnjič sem mal razmišljala. Me je begalo. V bistvu je to lezbičen oodnos. Če gledaš višino, to ni gora, to je res.

Ampak poglejte jo na sliki. Tisto skalovje in borovje na sredini se opazi iz daljave. Imenuje se Roža. Roža je... Nerodn mi je, hudič. No, lahko je tudi simbol za ženski spolni organ. Desno in levo od Rože sta dve koleni. Noge ima razkrečene. V bistvu jest nekako zadovoljujem goro; s svojim sprehajanjem gor in dol, gor in dol. Ko sem bla najbolj hitra, sem jo najbrž najbolj zadovoljila.

Pa sem pri vzajemnosti. Ki je za ljubezen nujna.


Tako, dost je. Nekdo je pozvonu. Upam, da ni Frojd.

1 komentar:

Ntica pravi ...

Upam, da ti je Zigmund lepo razložu, da je tola hrib, tistla na sred pa MELIŠE, ne pa roža. Kera roža? In tud nč nežno in feminilno se ni kotalit po tistla strmin...Sploh če mam tebe za priganjača...